Najbolj zlorabljen termin zadnjega obdobja digitalne ekonomije je beseda VPLIV. Angleški “influence”, ki so ga v dobi družabnega spleta in dvosmerne spletne komunikacije nadomestili z svetim gralom obiskanosti, postaja vedno bolj problematičen, toliko bolj, ker z njim operirajo ljudje, ki ne vedo, o čem govorijo.

Na spletu je polno spletnih storitev, ki vam izmerijo vpliv na družabnem omrežju (seznam na koncu članka). Orodja uporabljajo štetje funkcij posameznega omrežja in kombinatoriko, s katero sumarizirajo funkcije zato, da iz njih dobijo rezultat vpliva. Izsek opisa načina meritve vpliva pri orodju Klout nam pokaže, da si lahko vpliv na družabnem omrežju preprosto kupite oziroma naklikate.

Še bolj zabavno dejstvo pri merjenju digitalnega vpliva je, da je izrazito parcialen oziroma da se omejuje na posamezna omrežja. Če te ni, to ne pomeni, da nisi vpliven, ampak da nisi vpliven na določenem omrežju. Kar spet pomeni, da je to podobno, kot bi se dve mravlji prepirali, katera je večji frajer na nekem mravljišču, potem pa bi mimo prišel mravljinčar in rekel “Suck it bitchez!”. “Težava” je samo v tem, da smo ljudje načeloma vpeti v isti ekosistem in da je mravljinčar kvečjemu Barack Obama.

Najhuje je potem medijska interpretacija digitalnega vpliva, ki jemlje metrike kot referenco za določanje komentatorjev določene teme. Približno tako, kot bi vzeli največjo klepetuljo na svetu kot strokovnega komentatorja za pritiske države na telekome. Ker pač klepetulja veliko časa preživi na telefonu. Ali pa kot če bi vzeli heroinskega zasvojenca za strokovnega komentatorja na temo vloga heroina v gospodarstvu Afganistana.

Nato se logika obrne. Mediji določenemu elementu pripisujejo pomembnost, zato se vidljivost tega elementa povečuje, vedno več ljudi sliši zanj in posledično se krog sklene. Iz majhnega dima nastaja večji dim in vse skupaj zgleda toliko bolj impresivno, čeprav je vse skupaj osnovano na neoprijemljivem in nepreverljivem.

Najbolj žalostno pri vsem je dejstvo, da je zaradi lažje dostopnosti do metrik digitalnega vpliva, za katere menim, da so popolnoma irelevantne, redko kdo potrudi in ocenjuje človeka po nekih dejanskih dosežkih.

Se pravi, da je bolj pomembno to, da si (banalizirano) prvi na lestvici sitweet.com kot pa dejstvo, da si študiral komunikologijo, da si izpeljal že kar nekaj komunikacijskih projektov in da imaš do komunikacijskih vidikov spleta načeloma dokaj širok in racionalen pogled.Kar je logično – metrika sitweet portala na eno decimalko (?!) deluje veliko bolj prepričljivo in nepristransko kot reference naročnikov, o katerih eni menijo to, drugi pa drugo.

Če ne drugega, je potrebno pri širšem pogledu na posameznikovo delo s določenega področja zadevo vsaj kritično poanalizirati in ugotoviti dobre in slabe strani posameznega pristopa, medtem ko številka ne dovoljuje večih interpretacij oziroma je neprizivna. Malo več o tem še na korporativnem blogu 5do9.

Je pa zanimivo to, da se zgodbe o vplivnih digitalnih domorodcih niso začele včeraj, ampak sem jih sam zasledil že veliko prej. In da so zelo podobne zgodbam o vplivu medijskih osebnosti oziroma političnih komentatorjev, katera mnenja naj bi bila več vredna oziroma naj bi imela sposobnost spreminjanja javnega mnenja. Kar je spet problematično, saj ljudje večinoma berejo časopise, v katerih lahko najdejo mnenja, s katerimi se že tako ali tako strinjajo. Se pravi, da se z Mazzinijem ne strinjate zato, ker zna samo Mazzini “udariti žebljico na glavico”, ampak zato, ker je Mazzini uganil, kaj si VI mislite o določeni temi.

Če se sedaj vrnem nazaj k originalni temi te objave, bi lahko na tem mestu problematiziral tudi neujemanje rezultatov in primerjav med različnimi orodji za merjenje digitalnega vpliva, kjer hitro vidimo, da se megla meša s tretjo prestavo, saj so posamezna orodja do kvantifikacije našega “vpliva” veliko prijaznejša od drugih.

Naj torej zaključim oziroma povabim k razpravi. Javno izjavljam, da je kategorija digitalnega vpliva, kot jo prikazujejo mediji s frazami “najvplivnešji Twitteraš,” “najbolj vpliven uporabnik Facebook omrežja” in podobne izpeljave, irelevantna in posledično nevarna za razumevanje kategorija vpliva v družbi. Da mediji s tem kažejo izrazito nerazumevanje tematike digitalne komunikacije, v kateri se ne trudijo dovolj s kontekstualizacijo gostov/strokovnih komentatorjev.

Nepopoln seznam generatorjev dima:

Kot bonus pa še poročilo s pompoznim naslovom Report: The Rise of Digital Influence and How to Measure It, kjer boste pri branju opazili, da je nepoznavanje oziroma zloraba termina “vpliv” globalna in res problematična ter da se večino časa osredotoča na uporabo funkcij določenega sistema.