Dan Ariely, behavioristični psiholog, se v svoji tretji knjigi z igrivim naslovom, vrača na njemu ljubo področje. Malce pogreva, a vseeno uspe predstaviti nekaj novih in zanimivih primerov o psihologiji lažnivcev.

Ena najbolj zanimivih lastnosti človeške vrste je percepcija resničnosti okoli nas. Kako razumemo stvari, ki se dogajajo nam in našim bližnjim, kaj vse vpliva na razlago dogodkov in kako lahko z zunanjimi dejavniki spreminjamo to percepcijo?

Ariely v svojem pogovornem slogu klepeta o eksperimentih in jih navezuje na dogodke iz vsakdanjega življenja in javne sfere. Bankirji, uslužbenci, hišne pomočnice … vsi se znajdejo pod Arielyjevim drobnogledom, kjer na posameznih eksperimentih z ekipo preverja dojemanje resničnosti skozi prizmo osebnih koristi, vpliva okolja in drugih dejavnikov.

Knjiga ne moralizira, ampak pojasnjuje, da je izkrivljena percepcija rezultat načina razmišljanja pri ljudeh in jo lahko med drugim povezujemo tudi z biološkimi dejavniki (drugače sformirana možganska skorja).

Čeprav se v prvih dveh, treh poglavjih avtor zateče k obnavljanju eksperimentov iz svojih prejšnjih knjig (in se zvestemu bralcu tudi opraviči za to početje!), je ostalih deset poglavij polnih svežih in aktualnih primerov analize percepcije resnice, med katerimi najdemo tudi primere iz politike in ekonomije.

Razum, ki ga v naši družbi tako častimo in se mu podrejamo, v Arielyjevem svetu hitro izgubi tla pod nogami in se podredi hormonom, impulzom in elektriki v možganih, ki v določenih situacijah odreagirajo tako, kot pač znajo.

Če ne drugega, je besedilo hvaležna odskočna deska za kritično analizo nagovorov in komunikacije političnih veljakov, ki v tem času harajo po Sloveniji in prepričujejo ljudi v boljši jutri. Z Arielyjevim traktatom o mehanizmih laganja boste lažje videli, kaj je photoshop in kaj resnica.