Po upokojitvi projekta #slabioglasi mi razmišljanje o posredovanje vsebin s pomočjo oglasov na kontekstualnih omrežjih še vedno ne da miru. V bistvu so me najbolj zmotili Google AdSense oglasi, ki jih lahko vidite na tem spletišču.

Sicer večino časa po spletu srfam z vklopljenim ad-blockerjem in oglasov sploh ne vidim. To je še posebej opazno pri medijskih spletiščih, ki se brez oglasov zdijo kar malo prazna oziroma osiromašena.

Kontekstualno oglaševanje je za spoznanje manj invazivno kot leteče in utripajoče pasice, a vseeno me vsakič znova šokira nekakovosten jezik, zelo prisiljeni nagovor in cela paleta oglasov, ki se ne ujemajo z besedilom, poleg katerega se prikazujejo.

Mogoče se vam bo zdelo čudno, ampak kontekstualno oglaševanje naj bi temeljilo na ciljanju občinstva. Na doseganju relevantnih parov oči, ki bi v oglasu prepoznali dodano vrednost, ker bi jih izdelek zanimal, ker bi bilo besedilo prodajno privlačno oziroma bi imel oglas smisel.

Na žalost se to ni zgodilo oziroma se je kontekstualno oglaševanje vsaj v slovenskem medijskem prostoru razumelo kot poceni alternativa dragim pasicam medijskih spletišč, rezultat pa so bili šlampasto napisani in še bolj šlampasto targetirani oglasi. Ker je bilo pač poceni oziroma se je splačalo.

Dobra stara mantra streljanja z dovolj velikim topom, ki uniči tarčo in vse ostalo se je iz klasičnega oglasnega prostora preselila tudi na splet. Pri tem se pozablja, da so billboardi streljali po vseh zato, ker drugače niso znali in ne, ker bi bila ta tehnika tako blazno učinkovita. Sedaj imamo na voljo laserske bombe (kontekstualno oglaševanje), ki cilj lahko zadanejo do uporabnika natančno, a jih odmetavajo na princip carpet bombinga.

Zato se še vedno sprašujem o ugledu blagovne znamke in uporabi kontekstualnega oglaševanja. Če se oglas vaše blagovne znamke pojavlja med sumljivimi oglasi o prodaji zlata in oglasi za kanuf stene, to zagotovo ni pozicija, ki bi jo hoteli imeti, saj človek hitro vzpostavi povezavo med sicer nepovezanimi oglasi.

Težava je seveda v napačni rabi sistema in ne v sistemu samem, ki predpostavlja, da ga bodo ljudje uporabljali smiselno in namensko. Da bodo besedila pisali z mislijo na uporabnika, da bodo ključne besede določali v povezavi z blagovno znamko in ne z mislijo na čimvečji doseg in da se bodo ukvarjali z zainteresirano javnostjo, ne pa da si bodo mislili: “Večja luknja, večji uspeh.”

Dokler temu ne bo tako, bo stanje podobno sedanjemu. Veliko oglasov, napačni nagovori in slabo ciljanje. Preveri zdaj!