Če sem se nad četrim delom ene najbolj profitabilnih igralskih serij, Grand Theft Auto, zmrdoval zaradi pomanjkanja vsebine in preveč odprtim prostorom, ki igralcu ne ponuja dovolj stimulacije za nadaljevanje z igranjem, moram pri Sleeping dogs sneti klobuk z glave. Igra je fenomenalna!

V vlogi policaja pod krinko se v Hong Kongu infiltrirate v lokalno mafijo in si z različnimi uslugami utirate pot do vrha. Naloga, ki na začetku izgleda preprosta, pa se sčasoma zakomplicira, saj postajate vedno bolj pomemben del mafijskega ustroja, medtem ko se povsod kažejo luknje sistema.

Zgodba sicer ni najbolj originalna stvar, a je zelo pomemben del dovršene igralske izkušnje. Igra je sestavljena iz glavnih in stranskih nalog, s katerim razvijate svoj lik in mu dodajate nove zmožnosti. Te poudarjajo dualnost lika, ki je razpet med hongkonško policijo in njihovimi nasprotniki, naloge pa opravljate za obe strani.

Za policijo tako raziskujete primere in nadzirate člane posameznih mafijskih združb, medtem ko pri taistih združbah skrbite za razvažanje drog, odstranjevanje motečih elementov in drugo. Pestrost dela je na obeh straneh zakona približno enaka, kar samo še dodaja k igrabilnosti.

Igri ne moremo zameriti veliko stvari. Mesto je ogromno in dobro povezano, ceste in ostale poti so logično razporejene, tako da ne zapravljamo veliko časa z iskanjem novih nalog. Urbanizem FTW! Pestrost nalog je velika, igra pa z dodatki povečuje čas igranja, ki je pri pripovednem delu že tako dolg več kot 20 ur.

Če k že tako ali tako dobri igrabilnosti dodamo še zvezdniško zasedbo glasov in krasen soundtrack ter zajebantske radijske postaje, si lahko priznamo, da je GTA dobil močno konkurenco, ki je ne bo tako zlahka ignorirati. Še posebej, če se bodo avtorji Sleeping dogs učili iz svojih minornih napak in nadaljevali s kvalitetno franšizo.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan