Se je od pred dveh let kaj spremenilo? V bistvu ne.

Tole bo po moje najkrajša recenzija koncerta, saj nimam razpravljati o čem novem. Rammstein mašinerija ima pač zelo dober spomin, hkrati pa ne kaže znakov rje. Nadgradnje so minimalne, se mi pa zdi, da je bilo zaradi omejitev dvorane manj ognjemeta kot v Zagrebu.

Vzdušje je bilo malo hecno, saj se mi je zdelo, da občinstvo, čeprav nabrano iz vseh vetrov, koncert spremlja bolj pasivno in brez nekega resnega navdušenja. Kot da bi jim bilo dolgčas. To se je še najbolj videlo ob koncu rednega dela, ko ljudje sploh niso vedeli, kdaj se “mora” ploskat, pa tudi Till je med posameznimi komadi samo žalostno zamahnil z roko, ko je ugotovil, da ljudje pač ne poznajo besedil njihovih klasik.

To je bil prvi njihov koncert, ki sem ga spremljal iz parterja in če ga primerjam s tribunami, je razlika očitna. Sicer je res, da parter mičkeno zmanjša teatralni del ogleda, ki je s tribun res spektakularen, a je možnost skakanja in neoviranega gibanja med posameznimi komadi res krasna (no shit, sherlock).

Glede setliste nimam resnejših pripomb, enkrat bi si želel v živo slišati Mein Land, ki se mi je tokrat že drugič izmuznil, vse ostalo je bilo pa čisto na mestu. Komaj čakam nov material.