Po ogledu dveh razstav na Gospodarskem razstavišču lahko mirno zapišem, da je njihov smisel samo cuzanje denarja za vstopnice, medtem ko gledalec dobi zelo malo. Premalo. 

100_2810

Najprej so bila tukaj Bodies revealed, o kateri sem poslušal navdušene ocene, ko je bila odprta v Zagrebu. Najbrž je bila zadeva malo drugače zastavljena kot na Gospodarskem razstavišču, kjer me je zmotilo več stvari.

Za začetek (in to NI krivda organizatorjev) so me zmotili ljudje. Nočem se obnašat kot Mazzini, ampak zdi se mi, da “Slovenci” RES ne znamo hodit na razstave. Namesto da bi lepo mirno hodili od eksponata do eksponata smo Slovenci očitno zverzirani v šviganju med eksponati, ignoriranjem ostalih gledalcev in prerivanjem pred tablicami z napisi.

Deloma krivda vseeno stoji na strani organizatorja, ki je eksponate zelo nelogično razporedil po prostoru, tako da niti nisi imel občutka, kje se zadeva začne in kje konča. Muzeji v Berlinu in Londonu so imeli čisto drugi flow, človek je imel občutek, da spremlja zgodbo in vse skupaj je bilo bolje zapakirano.

Razstave na Gospodarcu izgledajo tako kot skladišča. Eksponati nelogično razporejeni, smer razstave ni jasno razvidna, ljudje hodijo med eksponati zmedeni in brez pravega občutka. Zaradi majhnosti prostora je vse skupaj nagužvano, majhnost pa še poveča občutek gneče in neuvidevnosti obiskovalcev.

Razstava Da Vinci – razstava o geniju trpi za vsemi temi problemi. Slabo postavljeni eksponati, slabo postavljena razsvetljava, ki včasih preprečuje normalno branje kartic ob eksponatih, neuvidevni ljudje … in nobenega občutka za smer. Sicer je zanimivo videti replike mojstrovih izumov, a se mi vseeno zdi, da bi tudi Leonardo znorel, ko bi videl način razstavljanja.

Gospodarc, hvala lepa. In nikoli več.

 

 

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan