Slovenija se je v zadnjih letih znašla v vrtincu TedX dogodkov. Saj veste … ideas worth sharing. Nekaj sem se jih udeležil fizično, nekatere sem naknadno spremljal prek spleta. Lahko da sem hudoben, a zdi se mi, da smo zaradi nepraktičnih organizacijskih in vsebinskih odločitev blagovno znamko devalvirali do te mere, da je praktično nerazpoznavna.
Da ne bo pomote – spodaj napisano besedilo je moja osebna kritika. Zelo bom vesel, če me boste popravili. Sedaj pa gremo …
Problemi z vsebino
Že slogan ideas worth sharing pove veliko, a očitno vseeno premalo. Od TedX predavanj ne pričakujem prodajanja predavatelja. Ne pričakujem, da se bo moral najprej ali pa predvsem predavatelj oziroma predavateljica dokazovati, zakaj je ravno on tisti, ki mu je uspelo priti na oder. Prišel si. Že samo z dejstvom, da stojiš na odru prireditve, ki se kiti z blagovno znamko TedX, bi moral biti tvoj ego potešen in nobene potrebe ni, da ga še bolj pumpaš.
Od TedX predavanja pričakujem prodajanje vsebine. Pričakujem … no, ideas worth sharing. Pričakujem jasno izdelan koncept ideje, ki jo je vredno prodajati in pričakujem, da me bo prezentacija te ideje tako navdušila, da bom ob koncu petnajstminutnega govora vlekel denarnico iz žepa in govoril: “Shut up and take my money!”
Konstrukt predavanja bi moral biti fokusiran na tezo, ki bi jo potem predavatelj spromoviral do te mere, da bi ji verjeli vsi. Ne rabim življenjske zgodbe, ne rabim hvalisanja, ne rabim … ničesar. Rabim idejo. In rabim prodajo te ideje.
Problemi s predavatelji
Razumem, s predavatelji je problem. Organiziral sem že dovolj dogodkov in bil gost na še večih, da se zavedam, da je s tem, kot bi rekel Jonas, cela jeba. Če prav razumem, se iskanje predavateljev išče po treh premicah, ki se morajo nujno sekati. Če se ne, je štala. Manj kot se jih seka, večja je štala. Saj razumete.
Prva premica je strokovnost. Tukaj ni problemov. Iščemo pač človeka, ki je na svojem področju avtoriteta, ki ima v glavi vsebino. Da nekaj ve. Oziroma, da ve čim več.
Druga premica je prepoznavnost. Tole zna biti večkrat problem. Lahko imate sicer dr. doktoratov z magisterijem, a če človek ni javno prepoznaven, imate težavo, ker bo večina ljudi spraševala “Anne who?“. Kot zakleto, se velikokrat že prva in druga premica izključujeta. Pametni ljudi ne silijo radi v javnost, neumnih je v javnem življenju polno.
Tretja premica je izdelanost nastopa. Kjer spet trčimo ob navidez nepremagljivo oviro, saj ta premica v večini primerov odloči tehtnico v eno ali drugo smer. Veliki misleci so velikokrat grozni predavatelji, medtem ko so ljudje z bolj površnim znanjem odlični nastopači. Ker so pač tja vlagali svojo energijo.
Če imate takole vse premice pred seboj, razumete mojo frustracijo v ugotovitvi, da se slovenski TedX dogodki na žalost vedno večkrat odločajo za kombinacijo druge in tretje oziroma če je sila, samo druge premice. Strokovnost, ki naj bi bila pri TedX na prvem mestu, odleti, še preden rečete keks. In tako namesto strokovnjakov na slovenskih TedX dogodkih predavajo nastopači. Krasno za udeležence, ki pričakujejo rock koncert, slabo za tiste, ki bi se dogodka udeležili z namenom, da bi slišali kaj novega o idejah, ki jih je vredno deliti.
Problemi z izvedbo
Razumem težave z organizacijo. Tudi to je cela jeba. A vseeno bi pričakoval, da bi tekom večih TedX dogodkov z istimi ekipami prišli do nekakšnih higienskih minimumov, ki bi se jih nato držali oziroma jih samo še nadgrajevali.
Na žalost opažam, da je v Sloveniji organizacija še vedno nekaj zelo nihajočega. Včasih je super, drugič je katastrofalno. In to ni dobro, sploh ker so vse prireditve pod isto blagovno znamko in ker človek pričakuje določen nivo in kakovost.
Problemi s slovenskimi TedX
Pod črto je moja kritika v prvi meri usmerjena proti organizatorjem, ki pod mednarodno licenco delajo prevelike odmike od prvotnega koncepta. Čeprav je zadaj preverjanje in testiranje in selekcija, opažam, da je razmak med posameznimi dogodki vseeno prevelik in preveč očiten.
Na jetra mi gre tudi to vlačenje medijsko prepoznavnih predavateljev, ki naj bi zagotavljali obiskanost, čeprav se večina ljudi itak lepi na vse, kar samo diši po blagovni znamki TED. Kar je še en problem, saj večkrat opažam, da isto predavanje z znamko TED(x) obišče veliko več ljudi, kot če bi isti človek to predaval samostojno oziroma neodvisno.
Upam, da se bo navdušenost nad to obliko dogodka umirila v toliko, da bo v prvo vrsto stopila strokovnost, vsebina in predvsem ideja dogodka samega. Da bodo tam našle prostor ideje, ki jih je RES vredno deliti.
Druga premica sploh ni bistvena, prva precej, za tretjo poskrbimo sami.
Žal pa to niso edine premice – pomembnih je še 300-400 ostalih premic = posamezna pričakovanja obiskovalcev 😉
Vemo, da boš še prihajal na dogodke in s komentarji nas ter njih delal še boljše 🙂