Človek je bitje zgodb. Zgodbe živimo, zgodbe sanjamo, o zgodbah se pogovarjamo. Zakaj za vraga je to tako težko razumet?

Priznam, vedno bolj ignoriram slovenski medijski del spleta. Klasični mediji, korporativna komunikacija, družabni splet … zdi se mi, kot da je stvar zastala pred nekaj leti in da se od takrat naprej ni nič spremenilo.

Pomanjkanje zgodb je zaskrbljujoče, saj so zgodbe edini žanr komuniciranja, kjer lahko medijski uporabnik dojame kontekstualizirano informacijo, se do nje opredeli in si jo zaradi čustvenega elementa tudi zapomni.

Se strinjam, biti pripovedovalec zgodb ni enostavno delo. Zgodba niso podatki. Zgodba niso citati. Zgodba ni nabirek ekskluzivnih slik in podpis pod njimi. Zgodba ni kričanje v mikrofon. To je navadno smetenje medijskega prostora, saj uporabnik po konzumaciji teh vsebin ni nič bogatejši, samo nivo frustracije se povečuje.

Večina podjetij ne razume, da ljudje ne potrebujemo stvari, ampak zgodbe.

Razumem, da je za določene panoge boljše, če so njihovi uporabniki frustrirani, a se mi tudi zdi, da niso vse industrije takega mnenja in da je za določene produkte in storitve boljše, če so njihovi uporabniki zadovoljni in da imajo o izdelkih in storitvah pozitivno mnenje. In zgodbe so po mojem mnenju pravi način do zadovoljnega uporabnika.

Na žalost večina podjetij tega ne razume. Ne razume dolgoročnega vplivanja na svoje uporabnike, ki niso neposredno povezani s poslovnimi rezultati. Ne razume, da življenje z izdelki ni odnos, ki bi ga lahko enačili z odpiranjem pipe, kjer voda priteče takoj. In ne razume, da ljudje ne potrebujejo stvari, ampak zgodbe.

Zgodbe so po mojem mnenju pravi način do zadovoljnega uporabnika.

Situacija je zoprna predvsem zato, ker niso vsa podjetja taka oziroma določene blagovne znamke veliko energije in sredstev vlagajo v razvoj likov, zgodb in posredne povezave s svojimi uporabniki. Ne govorim samo o velikanih tipa Apple in Pepsi, ampak tudi o manjših, lokalnih podjetji, kjer je po mojem mnenju še lažje izoblikovati zgodbo, pisano na kožo uporabnikom.

Zapletenost zgodbe je seveda odvisna od posameznega izdelka oziroma storitve. Tukaj taktika posnemanja ne deluje, saj se podjetja med seboj razlikujejo, tako kot se razlikujejo njihove stranke. In bolj kot podjetje pozna svoje stranke, boljše zgodbe lahko producira.

Zadovoljni uporabniki vračajo ljubezen na več načinov. Zagotovo bodo zadovoljni uporabniki, ki se bodo počutili vključene v zgodbo produkta ali storitve le-tega oziroma le-to raje uporabljali in mu/ji bili zvesti. Če si del nečesa, potem je to tako ali tako tvoje. Četudi te vsakič nekaj stane.

Vir fotografije: Bes Z