Britanski rock-metalci, ki sena svoji turneji Maiden England 2013 osredotočajo predvsem na album Seventh son of the Seventh son so v zagrebški areni s predskupinama Anthrax in Vodoo Six pripravili lep avdiovizualni sprehod po dobrih starih komadih, motila je samo tehnična nedovršenost koncerta.

Saj ne, da bi relativno slab zvok zagrebške Arene pretirano motil, sploh ker sva s kolegom Denisom koncert tokrat preživela v headbangers pitu, v katerega sva prišla po zaslugi odličnega organizatorja prevoza Koncerti.net. Iron Maiden se zgledujejo po nemških mojstrih Rammstein in obiskovalca koncerta zaposlijo tako po slušni kot tudi po vizualni plati, vse skupaj pa poteka zelo utečeno in brez predaha.

Popolnoma prenovljena scena, nove finte posameznih komadov in navdušeno občinstvo (popolnoma drugačno kot pred leti v Italiji!) sta hitro odpihnila slab okus v ušesih, ki sta ga pustili obe predskupini. Voodoo Six je svoj nastop sicer začela solidno, a se potem hitro izgubila v preigravanju komadov brez duše, medtem ko so Anthrax s svojim nastopom, med katerim jim je ponagajala tudi tehnika, popolnoma zgrešili.

A kot že rečeno, ko je komad Doctor, doctor napovedal prihod Bruca in njegove bande in je oder z Moonchild dobesedno eksplodiral, se je vse spremenilo v klasično rock’n’roll uživačino, ki se je dve uri kasneje končala s klasiko Running Free in od katere mi še danes zvoni v ušesih. Vmes smo doživeli lep sprehod po albumu Seventh son of the Seventh son, slišali pa tudi par redkosti, kot je Phantom of the Opera in Afraid to shoot strangers, ki sta dva od standardov te turneje.

Če primerjam energijo koncerta s tisto pred tremi leti, lahko ugotovim, da Iron Maiden ne kaže znakov staranja. Še vedno so navdušeni nad publiko, še vedno jim publika je iz roke in še vedno je tukaj eden boljših občutkov povezanosti, ki je pred leti v Italiji kar malo manjkal. Scream for me! je bil res doživet in od srca.