Peta (oziroma šesta, če štejete še lanskoletni iPad mini) inkarnacija »najboljše tablice na svetu« prihaja v pričakovanem obdobju – ameriški »črni petek« je pred vrati, tudi božično-novoletni prazniki so že skoraj tu in logično je, da bodo potrošniki v tem času najbolj dojemljivi za nove svetleče stvari.

Ob bok najnovejši tablici iz tabora iOS smo postavili njegovega predhodnika, iPad 4, in tekmeca iz nasprotnega tabora, Samsung Nexus 10. Zanimala nas je uporabniška izkušnja, tehnične lastnosti in njihova praktična uporaba ter odgovor na vprašanje – kaj se splača kupiti?

Oblika, kot se šika

Prva stvar, ki vas pritegne, ko iPad Air potegnete iz škatle, v kateri boste našli še polnilec, USB kabel in navodila za uporabo, je oblika in občutek v roki. V primerjavi s svojim predhodnikom je iPad Air na prvi otip veliko bolj podoben elektronskemu bralniku družine Kindle kot pa polnokrvni tablici, s katero lahko v nekaterih primerih celo popolnoma nadomestite družinsko računalo.

Glavni razlog za občutek lahkosti gre pripisati spremenjenemu načinu izdelave, zaradi katerega je iPad Air od vseh treh tablic v tem članku najlaža tablica. Applovi inženirji so namreč vanj namestili manjše število LED diod (iPad 4 jih ima 84, iPad Air samo 36), s katerimi osvetljujejo zaslon, ter na ta način za skoraj trideset odstotkov zmanjšali tudi akumulatorsko baterijo. Vse to pomeni, da je iPad Air za skoraj 200 gramov (ali trideset odstotkov) lažja od svojega predhodnika in konkurenta iz Android tabora.

iPad Air je tako najlažja in najmanjša tablice od primerjalne trojice, a so zaradi ožjega roba njeni proizvajalci vseeno ohranili standardno 9.7 inčno diagonalo zaslona. Zaradi tanjše tablice so njeni robovi ostrejši, zaradi spoliranega ohišja pa ob določenih primerih tablica lahko zdrsne iz roke. Kar se občutka na otip tiče (seveda brez primerne zaščite), se od trojice najbolje obnese Nexus 10, ki ima gumast oprijem.

Kaj se skriva pod pokrovom?

Tablice smo stestirali z Geekbench 3 in Browsermark. Napredek pri iPad Air je več kot očiten, saj so zaradi novega 64 bitnega procesorja A7, ki je nadomestil starejšega A6x v njegovem predhodniku, hitrosti tudi do še enkrat višje kot pri konkurenci. Tudi grafični koprocesor se v akciji izkaže kot najhitrejši od trojice z veliko razliko meritev.

 

Kot je pri Applu že v navadi, iPad Air na trgu obstaja v dveh barvah, dveh različicah načina povezovanja na splet (brezžična povezava in mobilna povezava) ter štirih različicah velikosti trdega diska (16, 32, 64 in 128 GB). Tukaj med tremi tekmeci ni velikih razlik, le da Samsung Nexus 10 obstaja le v različici s 16 in 32 GB pomnilnika.

Ena od ključnih lastnosti kakršnekoli prenosne elektronske naprave je zagotovo življenjska doba akumulatorja, ki nam omogoča uporabo naprave na terenu. In ravno tukaj so se in se še bodo lomila največja kopja glede najboljšega izdelka, saj ti koncu koncev procesorska moč, kristalna slika in ostali dodatki nič ne pomagajo, če se na koncu izkaže, da je zabave konec po dveh urah uporabe.

Izkaže se, da so si na tem področju trije konkurenti dokaj podobni, čeprav boste pri Nexus 10 najhitreje začeli iskati vtičnico. Pri zmerni dnevni uporabi smo pri vseh treh izmerili približno enako dolžino trajanja baterije, čeprav je seveda razumljivo, da povezanost v splet, poganjanje grafično zahtevnejših aplikacij oziroma dolgotrajna uporaba hitreje porabljajo dragoceno elektriko.

 

Kaj pa zvok in slika?

Poleg procesorske moči in življenjske dobe akumulatorja bo za večino uporabnikov najbolj zanimivo preizkusiti, kako se ti dve komponenti obneseta v praksi. Multimedijski značaj tablic, ki so na nekaterih mestih že skoraj nadomestile televizijo, se je z novim iPad Air samo še utrdil. Ostrina slike in hitrost izrisovanja objektov in kvaliteta zvoka, ki je pri novincu prvič v stereo tehniki bo najbolj do izraza prišla pri zahtevnejših mobilnih igrah, ki bodo v prihodnosti začele vedno bolj izkoriščati zmogljivosti grafičnega procesorja.

Na iPad Air smo preizkusili šest priljubljenih iger (Anomaly, Bastion, Fist of Awesome, Sid Meyer’s Ace Patrol, Rayman: Origins in domačo Dream of Pixels) ter prišli do zaključka, da bomo v prihodnosti tudi po zaslugi vedno zmogljiveših grafičnih kartic in procesorske moči tabličarska industrija iger zadovoljivo nadomestila klasično igranje, z razumljivimi kompromisi.

iPad Air za razliko od ostalih dveh tekmecev igre predvaja brez zatikanja oziroma drugih motenj, bogate barve in zelo kvaliteten zvok (na dobrih slušalkah!) pa iz drugorazredne konzole delata zelo zanimivo in kakovostno uporabniško izkušnjo.

Tudi predvajanje video vsebin na iPad Air ni zanemarljivo, saj se v kombinaciji z že večkrat omenjeno težo tablice odlično obnese na mestih, kjer bi vam lovljenje tablice na kolenih oziroma držanje v rokah lahko povzročalo težave.

Je pa res, da ne pričakujte, da vam bo stereo zvok, ki ga tokrat Apple prvič uvaja na svojih izdelkih, uspešno nadomestil slušalke ali zvočnike. Sicer je razlika med zvočniki prejšnjih različic iPad tablice opazna, a zaenkrat še vedno ne more nadomestiti dobrih slušalk, ki jih lahko priklopite na napravo oziroma povezavo z bluetooth zvočnikom.

5 stvari, ki manjkajo

iPad Air seveda ni tablica, s katero se bo končala zgodovina. Za razliko od prve različice tablice iPad, ki jo je Apple splavil pred tremi leti (dvakrat sem preveril, dejansko so minila samo tri leta), ki je na glavo obrnila celotno sfero in povzročila paniko med konkurenti, je iPad Air lep evolucijski korak, ki združuje najlepše lastnosti tablice iPad 4 in iPad Mini in hkrati pušča prostor za izboljšave.

A to ne pomeni, da mu do najboljše tablice na svet, ki bo ustavila čas in razvoj na tem področju, ne manjkajo določene stvari. Nekatere so logične in posledica kompromisov med mobilnostjo, življenjsko dobo baterije in funkcionalnostjo, druge so bolj kot ne kaprice razvijalcev.

Ena od kritik, ki prihaja s strani serviserjev spletnega mesta iFixit, ki ocenjujejo enostavno popravila različnih elektronskih naprav, je dejstvo, da je iPad Air skorajda nepopravljiv. To sicer ne pomeni, da vam ga pooblaščeni serviserji ne bodo zamenjali za nov izdelek v skladu z garancijskimi pogoji, a kot je že v navadi pri Apple izdelkih, ga sami doma skorajda ne boste mogli poservisirati. Se strinjamo, gre bolj za kaprico kot kritiko, ki bi vas odvrnila od nakupa.

Druga kritika se nanaša na možnosti povezljivosti, saj iPad Air trenutno podpira »samo« protokol 802.11n, medtem ko bi lahko že sedaj dodal podporo za protokol 802.11ac, ki šele prihaja na tržišče. Spet je to stvar, ki je navaden uporabnik ne bo opazil, saj pri dveh antenah in najvišji teoretično mogoči hitrosti povezave 300Mbps motenj pri uporabi spleta ni bilo.

Tretja pomanjkljivost se nanaša na sporno programsko opremo skeniranja prstnih odtisov s tehnologijo Touch ID oziroma čitalec prstnih odtisov, ki bi bil vmeščen na mesto tipke Domov. Mi ga sicer nismo pogrešali, tudi zaradi nedavne afere NSA in zbiranja osebnih ter drugih podatkov s strani varnostnih agencij, ki so jim pomagala tudi podjetja, kot je Apple.

Četrto smo že omenili – kompromisi pri zvoku in sliki, ki ne ponujata dokončnega odgovora na vprašanje televizijske kvalitete obeh področij. A kot že rečeno – tablice zelo verjetno ne kupujete zato, da se boste končno lahko znebili televizije s prostorskimi zvočniki.

In še zadnja, potencialno problematična stvar – še vedno je tukaj samo en gigabajt spomina, ki se zna v prihodnosti izkazati za problem pri bolj zahtevnih aplikacijah, ki bodo skušale izžeti zadnji atom moči procesorja in grafične kartice te tablice.

Pod črto

Mogoče se bo komu zdelo čudno, a tablico iPad Air lahko hkrati močno priporočimo, odsvetujemo oziroma podamo nevtralno mnenje. Razlog je preprost – kakovost strojne in programske opreme v zadnjih različicah izdelkov različnih proizvajalcev je dovolj visoka, da povprečni uporabnik, ki so mu ti izdelki namenjeni, mirno izbira brez slabe vesti, da pri konkurenci zamuja nekaj hudo pomembnega.

Odločilne prednosti tako niso več na strani strojne in programske opreme, temveč v naboru vsebin, ki jih za posamezno platformo lahko dobimo na trgu. Tako končno vstopamo na področje, kjer se bodo uporabniki odločali na podlagi ponudbe vsebin platform in ne na podlagi številk in statistik, ki brez vsebin in scenarijev uporabnosti ne pomenijo veliko.

Tako se boste morali vprašati, kaj je za vas osebno tista odločilna prednost. Je to relativna odprtost operacijskega sistema? Boljša povezanost z ekosistemom vsebin? Daljša avtonomija baterije? Trg bo v prihodnosti samo še bogatejši z različnimi izdelki, tako da bo končna odločitev vedno bolj na strani uporabnika, ki mu ne bo potrebno sklepati kompromisov.