8174373967_7fe4d9df50_o

OK, takole je. Mariborska tragedija, kjer si je nedolžen človek vzel življenje, ker so nekateri mediji sedem dni poročali o videoposnetku seksa, za katerega se ne ve, ali je ponaredek ali dejansko posnet na mariborski srednji šoli, je v meni sprožil potrebo po civilni akciji.

Pojasnilo: V tem pozivu ne ciljam novinarskih izdelkov, kjer se za nerazkritim virom izvaja varovanje vira. Hkrati pohvalim tiste novinarske hiše (Večer, Delo, Dnevnik, RTV), ki so se poročanja o tej temi vzdržale oziroma so o njej poročale nesenzacionalistično, trezno in s primerno distanco.

Poziv

  • Ljudem

Da izrazite svoje nestrinjanje s senzacionalističnimi in morilskimi medijskimi hišami, ki na račun človeških življenj služijo oglaševalski denar. Da zahtevate prekinitev praks objavljanja nepreverjenih in spornih informacij o nejavnih osebah in da jasno in nedvomno obsodite lastnike medijskih hiš in urednike, ki sodelujejo pri takih praksah.

  • Poslancem

Da javno in soglasno obsodite senzacionalistično medijsko poročanje o nejavnih osebah, ki nima drugega namena kot vzbujanje gnusa, vzburjenja oziroma zgražanja.

  • Predsedniku države

Da kot najvišja moralna vrednota v državi javno in nedvomno obsodite senzacionalistično, prazno in škodljivo poročanje o nejavnih osebah.

Pamflet

Slovenski medijski prostor je poln novic, s katerimi lastniki medijskih hiš skušajo na svoje portale in kanale privabiti čimvečje število ljudi, da bi lahko njihove oči nato prodali oglaševalcem. Poslovni model je jasen, kolaterala je velika.

Dajmo medije v medije!

Mediji si umivajo roke in razlagajo, da ljudje uživajo ob branju črne kronike, da gre za vsebine, ki so najbolj priljubljene med občinstvom in da sami samo sledijo javnemu mnenju. Da torej ne delajo nič takega, česar ljudje ne bi želeli že sami po sebi.

S tem se ne strinjam. Zagotovo nekateri ljudje uživajo ob naslajanju in zadovoljevanju potreb po spermi in krvi, a množični mediji bi morali svojo vlogo razumeti širše.

Dajmo medije v medije!

Množični mediji niso gostilna, niso zakotna ulica, kjer se neznani ljudje ob neznanih urah zbirajo zato, da bi se pretepali oziroma da bi na hitro zadovoljili svoj spolni nagon. Množični mediji niso zabavna industrija, ki služi samo od zadovoljevanja teh potreb. Množični mediji niso najbolj poceni kurba, ki dela samo tisto, kar ji naroči stranka, ki potem to plača.

Dajmo medije v medije!

Množični mediji imajo vlogo usmerjevalca pogleda. Atomizirano javnost povezujejo in ji pred kolektivne oči postavljajo probleme, za katere uredniki in novinarji mislijo, da so za občinstvo relevantni in pomembni. Da jih je vredno izpostaviti zato, ker to ljudje preprosto morajo vedeti!

Dajmo medije v medije!

Množični mediji se v Sloveniji obnašajo kot čisto navadna zasebna podjetja, katerih edini namen je maksimiziranje zaslužka. Prodajajo novice, informacije, ugibanja, mnenja in se ne zavedajo, da jih ljudje razumejo kot četrto silo oblasti, ki naj bi imela vlogo predstavnika in zastopnika vseh nas.

Dajmo medije v medije!

V Sloveniji nismo sposobni organizirati širše debate o medijih, ker se vse zreducira na politično komponento trobil te ali one stranke oziroma gibanja, v tem hrupu pa izzvenijo pozivi k družbeno koristnim, nesenzacionalističnim, treznim in predvsem akcijsko usmerjenim medijem.

Dajmo medije v medije!

Danes so mediji v Sloveniji, ki so s svojim senzacionalističnim poročanjem (gradivo v galeriji) vzeli življenje nič krivemu in nič dolžnemu človeku. Ne, niso mu ga vzeli dijaki, ki so domnevno zmontiran posnetek objavili na spletu. Ne, niso mu ga vzeli ljudje, ki jih vzburja pornografija. Ne, niso mu ga vzeli tisti, ki najraje berejo črno kroniko.

Danes so življenje človeka vzeli mediji, ki ne razumejo svoje vloge.

Dajmo medije v medije!

To je prvi del pisanja o medijski kulturi. Drugi del najdete tukaj.