Za zlato dobo trip hopa sem bil malo premlad, čeprav sem se na enem od prvih cdjev, ki sem si jih lastil, na smrt zaljubil v komad 6 Underground britanskega Sneaker pimps. Z njimi sem nato odkrival Portisheada, Zero7, Lamb in Trickyja ter Massive Attack ter ostale paradne konje trip hopa, ki je iz mainstreama izpadel tako hitro, kakor je vanj zašel.

In če se je Trickyjev nastop pred leti izkazal za popolno polomijo, je trio Lamb v Kino Šiška pokazal tisti pravi, zadeti, umirjeno energetski obraz trip hopa, ki ti po eni strani nudi lebdenje v etru elektronskega šuma in po drugi strani ponuja ostre kitarske rife in ostro elektroniko.

Zadnji album Backspace Unwind v živo sicer zveni bolje kot v slušalkah, a so v Šiški prišli na vrsto tudi starejši hiti, ki jih je Lou odpela prepričljivo in z užitkom. Tudi Andy Barlow, ki se je za razliko od eterične Lou Rhodes izkazal za totalnega party animala in gostujoči multiinštrumentalist in genialni čelist sta doprinesla svoj del odlične izkušnje živega nastopa.

Edina stvar, ki je celotno zadevo za odtenek sive poslabšala oziroma ga na trenutke metala ven iz eteričnega plavanja, je bila na trenutke moteča logistika prestavljanja po odru, menjava mikronov in inštrumentov. Pri Tiersnu je bilo vse skupaj manj moteče oziroma del predstave, tukaj sem dobil občutek vožnje po luknjasti cesti.

Uradne setliste sicer ne najdem, a sta šla po celotni diskografiji in kot že rečeno, preigrala par uspavank in par nabijačin, ki so v živo zvenele še bolj brutalno kot na ploščah. Dodajte zraven še intenziven lightshow in zares navdušene izvajalce, ki so “padli noter” in dobili boste odličen trip hop večer. Ajde, luknje jim odpustim.