Ena od mojih faz glasbene konzumacije je (bil) tudi trip hop. Na katerega sem se navlekel s Sneaker Pimps in komadom 6 Underground s soundtracka filma The Saint (ki je BTW poln hude elektronike). Ker sem se rodil v napačnem času, je šla večina glavne karavane mimo mene, a sem pred kratkim vseeno uspel ujeti Lamb v vsej njihovi veličini.

Ker so The Archive prodajali pod podobnimi slogani, sem se odločil preveriti še njih. Še eni Britanci, še en sprehod po umirajočemu žanru trip hopa, sem si mislil in bil na koncu večera zelo prijetno presenečen nad inovativnostjo in energijo zvoka na odru.

Šestčlanska zasedba, ki je oder zapolnila z elektroniko, kitarami in sitentizatorji, je izgledala zelo impresivno. Tudi zvok, čeprav malo tih, je bil zelo dober in prvo nažiganje v komadu “Feel it”, s katerim so se igrali ter zaključni kos preigrali tolikokrat, da nam je šlo na koncu vsem malo na smeh je napovedalo zelo zabaven večer.

Predfilm Axiom (mešanica sci-fi utopičnih filmov o civilizaciji na robu propada, preroku in upornikih), ki so ga zavrteli uro pred začetkom koncerta (spet se je ponovila zgodba z uro na kartah in dejansko uro začetka), je pripovedoval zgodbo o upornikih in individualizmu, med koncertom pa so se na zaslonih za bendom vrtele vizualizacije in pester lightshow.

Odlična je bila tudi pevka Maria Q, ki je perfektno odpela nekaj skorajda akustičnih točk z minimalno spremljavo orkestra. Pa klaviaturist Darius Keeler, ki se je čez cel koncert izkazal kot zelo zabaven del orkestra.

Mogoče jim malo zamerim drugo tretjino koncerta, kjer so z umirjenimi komadi skorajda čisto ustavili ritem in se je zadeva vsaj meni kar malo vlekla. Mogoče je bila to krivda predfilma oziroma utrujenosti, a se mi vseeno zdi, da so The Archive najbolj zabavni takrat, ko na odru pokajo od energije. Feel it!