Danes smo torej dobili rezultate preiskave novinarskega častnega razsodišča in strokovno mnenje glede kršitev novinarskega kodeksa v primeru mariborski ravnatelj.

Zakaj je ta sodba pomembna?

Mnenje je pomembno, saj je to že drugi odziv uradnih inštanc v državi, ki so opozorile na kršenje zakonodaje (medijski inšpektor) in kršitve etičnih standardov novinarstva (častno razsodišče). Sedaj čakamo samo še policijo, ki naj bi preiskovala istovetnost posnetka.

Četudi policija ne bo predstavila izsledkov preiskave, lahko že danes ugotovimo, da se uradne inštitucije strinjajo in da je v mariborskem primeru dejansko šlo za popolnoma razpuščeno in komercialistično gonjo za vsebinami, ki niso imele nikakršne veze z medijskimi uporabniki in nikakršne veze z javnim interesom.

Kaj ta sodba ni?

Ta sodba ni konec zgodbe oziroma zaključek tragedije. Sodbo novinarskega častnega razsodišča ne smemo enačiti s sodbo klasičnega sodišča, kjer odločitev skoraj vedno prinese neposredne finančne sankcije. Samo zaradi razsodbe častnega novinarskega razsodišča ne bo šel nihče v zapor in nihče ne bo ničesar plačal žrtvam. Ta sodba sama po sebi ne prinaša nikakršnih finančnih sankcij.

Ta sodba torej ni konec zgodbe o povampirjenih medijih, ki so šli preko vse meja zato, ker so se tako odločili na podlagi finančnih kazalcev oziroma na podlagi zadovoljevanja nekih predstav o potrebah občinstva.

Kaj je torej sedaj drugače?

Najprej je tukaj seznam podjetij (Krka, Simobil, lastniki Planet TV) , ki so se v preteklosti izrekala o poseganju v novinarsko vsebino in s prstom kazala na častno novinarsko razsodišče, ki naj bi bilo odgovorno za odločanje o primernost in neprimernosti vsebine.

Sedaj smo odgovor razsodišča dobili in zanimivo bo videti, kakšna bo reakcija lastnikov medijskih hiš in podjetij, ki v tej medijih oglašujejo. Če smo prej pritisk utemeljevali (samo) z javnim nestrinjanjem, imamo sedaj večjo municijo – sodbo inštitucije, ki so jo oglaševalci sami priznali kot relevantno.

Kaj bomo torej storili?

No, saj je jasno. Spet jim bomo pisali e-pisma in jih spraševali o mnenju oziroma o opredelitvi. Čeprav trenutno podjetja ne oglašujejo v medijih, ki so večkrat kršila novinarski kodeks, je vseeno fino, da oglaševalcem sporočimo odločitve častnega razsodišča in jih prosimo za usklajeno ukrepanje.

Nadalje bomo javno pozvali društvo za marketing in društvo za piar, naj v najkrajšem možnem času organizirata posvet oziroma drugo vrsto javnega dogodka, kjer bomo lahko oglaševalcem in piarovcem pojasnili njihov del odgovornosti za medijske vsebine v naši medijski krajini.

Nadalje bomo od medijskih lastnikov zahtevali ukrepanje zoper kršitelje. Glede na to, da so pred časom podpisovali etično zavezo, jih bomo sedaj opomnili, da naj podpis podkrepijo z akcijo.

Da se. Gremo naprej!