DSCN4945
Začetki s to legendarno avstralsko skupino segajo v moja zgodnja leta, ko sem prvič videl film Maximum Overdrive. Avstralski težki rokerji so za film skreirali za cel album glasbe, ki so ga poimenovali “Who made who” in na katerem lahko slišimo par klasik, med drugim tudi “You shook me all night” in “Hells bells”.

Naslednjič sem se z njo srečal v Mariboru, ko me je Multikultivator vozil naokoli in v kasetarju vrtel klasiko “The Razor’s Edge” in sem vedno znova lahko užival ob začetnih rifih komada “Thunderstruck”. In končno, AC/DC so pomembno vplivali na glasebno podobo filma Iron man 2, za katero so spet posodili več svojih klasik.

Živi nastopi so se mi izmikali, med predzadnjo turnejo “Black ice” leta 2008 do 2010 sem jih zamudil, čeprav so bili tako na sporedu v Italiji kot tudi Srbiji. Vmes se je v povezavi s posamezni člani skupine zgodilo še več neprijetnih dogodkov, od možganske kapi do obtožnice za naklepni umor in potiho sem obupal, da bomo kdaj še stali na istem prizorišču.

Kako lepo se je včasih zmotiti.

Koncert v Avstriji je bil moj največji. Več kot sto tisoč ljudi se je prikazalo pred odrom na zelenici zraven dirkališča v Avstriji in uživalo v večeru prave rock glasbe, ki so jo napovedali že mehki lokalci neznanega imena in malo bolj razgibani in ostri Vintage Trouble, ki so  proti koncu svojega seta našli tisto pravo povezavo z občinstvom.

A Angus Young je potreboval točno tri sekunde, da smo ob uvodnih rifih novega “Rock or Bust” komada z istoimenske plošče vsi začutili legende rocka, ki isto stvar uspešno furajo že zadnjih štirideset let. In še vedno izgledajo, kot da se pri tem neizmerno zabavajo in uživajo.

AC/DC Setlist Red Bull Ring, Spielberg bei Knittelfeld, Austria 2015, Rock or Bust World Tour

Standarda setlista, ki je ekipa na tej turneji ne menja, se je sprehodila čez vse hite in pokazala, kako resnično brezčasni in zabavni so lahko stari rockerji, ki navkljub starosti še vedno nažigajo Thuderstruck, T.N.T in Highway to Hell.

Malo se jim je sicer starost poznala pri manjših prekinitvah med posameznimi komadi, kar je razumljivo, vse skupaj pa je bilo pospremljeno z ognjemetom in pestrimi vizualnimi efekti. “Niso ravno Rammstein,” je komentirala Barbara, a vseeno so se Avstralci potrudili in razgibali sceno tudi z grafikami.

AC/DC so še en primer nesmrtnosti dobre glasbe, povezanosti ljudi v energijo živih nastopov in dobrega starega rock’n’rolla. Ki ga je na žalost vedno manj.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan