Človek v puščavi strmi v daljavo. Premišljuje. Introspektira. Nato pohodi dvoglavega kuščarja, mu odgrizne glavi, skoči v avto in oddivja usodi naproti.
V filmu Mad Max: Fury Road glavne vloge ne igra redkobesedni in nori Max. Še več – več se pogovarja sam s sabo kot z drugimi preživelimi postapokaliptične puščave, ki iščejo svoj prostor pod soncem. In končno – vse skupaj je tako eksplozivno, tako kinetično, da ga človek pravzaprav razume. Sedaj ni čas za besede. Sedaj je čas za smrt.
George Miller se za volanom reboota ene klasičnih akcijskih franšiz osemdesetih počuti odlično. Spet lahko razkazuje svoje intelektualne mišice z dobro razvitimi junaki, kratkimi a sladkimi dialogi in monologi in neprestano akcijo, ki na trenutke spominja na njegovo originalno trilogijo o cestnem bojevniku.
Zgodba Ceste besa je aktualna in nosi zanimivo sporočilo. Ko se namreč eden od generalov (no, generalk, ki jo igra neprepoznavna Charlize Theron) glavnega tirana odloči, da bo z dekleti, ki jih uporabljajo za razplod, pobegnila v puščavo in poiskala novo oazo, ji na pomoč priskoči ujetnik in “blood bag” Mad Max. Skupaj nato odkrivata svet in premagata generala ter na koncu ugotovita, da beg ni rešitev. S truplom tirana se vrneta nazaj na začetek in pustita ravno dovolj neodgovorjenih vprašanj za sequel.
Vmes se seveda zgo(r/d)i marsikaj, akcijske sekvence so dolge in relevantne ter ravno prav zabavne, da jih jemljemo resno ter da zraven ne vzdihujemo: “A bo kmalu konec?”. Tudi glasba, ki jo je tako kot v epu o Špartancih spisal Junkie XL, ki je tokrat podpisan kot Tom Holkenborg, utripa, žaga in gori skupaj z vizualno podobo filma.
In film RES gori. Eksplozij, polomljenih kosti in električnih kitar, ki poleg strupenih rifov špricajo kerozin res ni malo. Tudi (na noter in na ven) iznakaženih likov v filmu ne manjka, tako da se po mojem mnenju res lahko nadejamo še vsaj enega filma iz istega vesolja. Sploh ker so trenutni finančni podatki o uspešnosti reboota več kot zadovoljivi.
Film lahko tako samo pohvalim. Millerju je uspel sprehod po zelo tanki črti med resnim bullshitom in neresno znanstveno fantastiko, Hardy je v naslovni vlogi odličen in ravno prav utrgan (da ne omenim nenamernega hommaga njegovi klasični vlogi nepridiprava Bane v trilogiji o Batmanu) in tudi ostali deli klapajo. What a lovely day indeed!
