Fred Turner – From Counterculture to Cyberculture: Stewart Brand, the Whole Earth Network, and the Rise of Digital Utopianism

V prizoru serije Silicon Valley, ki parodira enega od centrov razvoja informacijskih tehnologij, se dogaja sejem predstavitve start-up podjetij. Mladi in navdušeni tehnofili predstavljajo svoje spletne, programske in strojne rešitve, za katere mislijo, da bodo spremenile svet. Dejansko – vsaka predstavitev se zaključi na podoben način kot tekmovanje za mis Universe, kjer vse tekmovalke zatrjujejo, da bodo »naredile vse za svetovni mir.«

Od kje taka drža, od kje tako razumevanje tehnologije? Zakaj imamo izdelke te industrije za tako družbeno pomembne, čeprav se v večini primerov izkaže, da je pomembnost prenapihnjena, pretirana in irelevantna?

Dandanes si težko predstavljamo, da je bila računalniška industrija, ki se v sedanjosti lahko hvali z več milijardnim globalnim trgom, kamor spadajo tako mobilne aplikacije, spletna zagonska podjetja, velikani kot sta Microsoft in Apple v svojih začetkih bolj podobna najbolj zdolgočaseni javni upravi na svetu in so na inovatorje, ki so si drznili razmišljati o računalnikih za vsakdanjo uporabo gledali kot na nekoga, ki bi ga bilo treba po najkrajšem postopku strpati v norišnico.

Revolucija računalniške industrije se je verjeli ali ne, začela s knjigami. Natisnjene na papirju, ovite v usnjene platnice z naslovom Whole Earth Catalogue. Njen avtor, Stewart Brand, je hotel z njimi javnosti ponuditi dostop do orodij, s katerimi bi si lahko vsak »razširil svoja obzorja, našel pravo pot in delil izkušnjo z ostalimi.«

S pomočjo idej, zapisanih v tem katalogu in že prej omenjenimi substancami so uporniki proti takratnemu sistemu uspeli domisliti za tiste čase revolucionarne ideje o kibernetskem prostoru, povezovanjem posameznih računalnikov v mrežo znanja in vzpostavitvi horizontalne mreže, v katerega bi se lahko posamezniki vklapljali in izklapljali po lastni volji.

Zanimivo je opažanje, da za vzpostavitev ideje o drugačnem kibernetskem prostoru niso bili odgovorni ljudje, ki so v tistem času nadzorovali oziroma upravljali z računalniškimi sistemi – ideja je prišla od zunaj. Združevanje dveh navidez nekompatibilnih sfer – zadrtih in okravatanih računalničarjev in odprtih ter do pasu golih hipijev je prineslo preboj v razvoju sfere, ki se v sedanjosti vedno bolj vpleta v vse družbene in zasebne sfere našega življenja.

Knjiga (po krivici) izpostavi tudi pomembnost geografskih ameriških razvojnih centrov moči na zahodni obali, kjer se ideje hitreje materalizirajo oziroma kjer ima človek večjo izbiro med sogovorniki, ki delujejo na podobnih področjih – knjigi sicer primanjkuje globalna geografska pokritost, saj se osredotoča samo na skupino razvojnikov, ki so bili združeni okrog lika in dela Stewarta Branda.

A vseeno lahko bralec hitro ugotovi, da ideje za uspešen razvoj nujno potrebujejo druge ideje in da je čar ravno v singeriji, ne pa v izolacijskem razvoju posameznega koncepta.

Geografskemu selekcionizmu se pridruži še spolni – večina likov v knjigi je belcev moškega spola višjega družbenega in finančnega razreda. Ženski liki so redki, temnopoltih skorajda ni – družba razvoja je visoko uniformirana.

Ključno sporočilo knjige pa je še vedno aktualno. Tehnološki razvoj ni samo posledica nižanja porabe energije strojev, minituarizacija čipov in ostalih sestavnih delov temveč je tudi oziroma po mnenju Turnerja predvsem razvoj miselnosti in načina razmišljanja o reševanju problemov. Šele s spremembo miselnosti lahko pride do revolucije na bolj oprijemljivem področju, saj se v nasprotnem primeru vrtimo v krogu znanih rešitev.

Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. 
Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine.