Erik Brynjolfsson, Andrew McAfee – The Second Machine Age: Work, Progress, and Prosperity in a Time of Brilliant Technologies

Za razliko od Forda se profesorja ekonomije Erik Brynjolfsson in Andrew McAfee robotov in digitalizacije delovne sile ter družbenega prostora ne bojita. Še več, zadovoljna sta, da se to dogaja ravno danes in ravno nam. Trenutna revolucija delovnih mest in proizvodnih kapacitet je po mnenju avtorja korak v pravo smer, saj se počasi premikamo na polje pretekle znanstvene fantastike, kjer smo vse to že videli in razumeli.

Avtorja pojasnjujeta, da smo do tega položaja prišli po zelo dolgi poti standardizacije postopkov, globalizacije trga in poenotenja delovne sile ter razvijanja novih tržnih poti, s katerimi potrošniki lahko danes kupujejo več, ceneje in bolj udobno.

A Erik Brynjolfsson in Andrew McAfee v svoji izpeljavi ne vidita težave propada srednjega razreda oziroma pasti okolja, v katerem rast produktivnosti ni povezana z rastjo plač in zaslužkov. »Ljudje se bodo prekvalificirali za delovna mesta, ki jih roboti in tehnologija ne bo mogla opravljati,« pojasnjujeta in prst usmerjata na politično elito, ki bi se morala zavedati teh trendov in izobraževalni sistem usmerjati v vode, ki so bile dosedaj še neodkrite.

Hkrati do ideje univerzalnega temeljnega dohodka v tej knjigi pridemo po drugi poti. Avtorja ga sicer poimenujeta negativni davek na prihodek (negative tax income), kjer bi morala vlada vsakemu delavcu zagotavljati minimalno plačo, a gre za podoben koncept.

S pomembno razliko – optimističen pogled na robotizacijo družbe, ki ga ta knjiga komunicira skozi vsa poglavja se zdi na trenutke prisiljen in plehek. Tudi pozivi k reformatizaciji družbe in prilagoditvijo na aktualne razmere se zdijo še bolj utopične kot futuristična razpredanja o tem, katera mesta bodo prevzeli roboti in kaj vse bomo morali prepustiti tehnologiji.

In tukaj naletimo na glavno težavo družbenega razvoja oziroma smeri, po kateri bi morali hoditi – politični konsenz in pritisk ljudstva. Razvoj delovne sile od izobraževalnega sistema naprej bi morali korenito premisliti in ga uskladiti z dejanskimi potrebami na trgu, pravi avtor.

Poleg tega predlogi o refokuzaciji znanj in prekvalificiranju smrdijo po zadnji bilki utapljajočega v vedno bolj robotiziranem svetu, še posebej zato, ker je edini argument, zakaj vedno večja robotizacija ne pomeni popolne degradacije trga dela in propad srednjega razreda, stavek »Nismo še tam.«

To je hkrati tudi pojasnilo in razlog za počasno spreminjanje dejanskega ekonomskega sistema in čakanje na boljše čase. Ekonomisti o prihodnosti več kot očitno razmišljajo z orodji preteklosti in se ne zavedajo korenitih sprememb, ki jih tehnološka revolucija družbe prinaša na vseh področjih našega dela in življenja. Tudi pozivi po prekvalifikaciji in spremembi smeri družbenega razvoja so sicer logični in razumljivi, a naletimo na staro oviro – politično voljo in različne interese posameznih interesnih skupin, ki kratkoročne dobičke cenijo bolj od dolgoročnega reševanja družbenih problemov.

Tukaj ni nujno, da se ustavimo pri razmišljanju o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, temveč bi se morali o celotnem problemu pogovarjati širše. Vedno večji razkorak med posameznimi družbenimi sloji, vedno večja revščina in vedno bogatejša elita namreč kažejo, da tehnološka revolucija ni prinesla izboljšanja za celotno družbo oziroma da je na drugi strani povzročila še večje razslojevanje in še večjo revščino.

A je delo zanimivo ravno zaradi pomanjkljivega pristopa k reševanju težav in izzivov robotizacije družbe. Kaže namreč na nezadostno razgledanost ekonomistov in neučinkovitost reševanja novih problemov s starimi orodji in starim načinom razmišljanja, ki ne zadostuje.

Knjiga služi kot zelo dober primer opisa situacije v kateri se trenutno nahajamo, a je ne moramo uporabiti za iskanje odgovorov na vprašanja trenutnega časa. Avtorja se namreč pokorita trendom tehnološkega razvoja, za katerega zdi, kot da poteka neodvisno od naše volje in usmeritve ter predlagata nepraktično rešitev – ko vlak razvoja drvi proti vam, odskočite! Preden bo prepozno.

Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. 
Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine