Bruce Schneier – Data and Goliath: The Hidden Battles to Collect Your Data and Control Your World
Scheiner je kriptoradikalec. Glede na svoje znanje in delo zelo upravičeno, saj je kot svetovna avtoriteta na področju kriptografije že od devetdesetih let prejšnjega stoletja objavil več vplivnih študij, pomagal razviti več varnostnih politik in se še danes aktivno vključuje v pisanje zakonodaje na tem področju.
V knjigi Data and Goliath: The Hidden Battles to Collect Your Data and Control Your World Schneier najprej prestraši uporabnika z naštevanjem konkretnih primerov zlorab podatkov, ki med drugim izhajajo tudi iz pomanjkljivih varnostih politik in neznanja ter vedno bolj invazivnih tehnologij. Še več! Čeprav je uporabnik previden in skuša zminimalizirati svoj digitalni prstni odtis, lahko do zanimiv podatkov o njem tretje osebe pridejo z analizami večih različnih podatkovnih baz, ki prvotno med seboj niso povezane.
Še več – čeprav se v glavah navadnih uporabnikov nadzor varnostno-obveščevalnih služb v večini primerov izrisuje kot skorajda intiment odnos med agentom in njegovo tarčo, Bruce opozarja, da sistemi nadzora postajajo vedno bolj avtomatizirani, vedno bolj brezosebni in vedno večji. Zajem podatkov torej ni omejen na posamezne tarče, temveč smo tarča vsi skupaj. To je pomembno za razumevanje področja in razvijanja obrambnih tehnik, kjer izgovora »nisem zanimiv za obveščevalne službe« in »ničesar ne skrivam« pač ne zdržita kritične presoje.
Najmočnejše argumente ima Schneier na področju vladnega digitalnega nadzora in razlogih zanje. Teroristični napadi enajstega septembra 2001 so korenito spremenili način delovanja varnostno-obveščevalnih služb in omogočili veliko širše, veliko bolj invazivno in veliko manj omejeno zbiranje podatkov o vseh nas. V knjigi lahko spremljamo zgodovinski razvoj iz slabih na slabše razmere za digitalnega državljana, ki mu digitalne zasebnosti ne bo nihče podaril, vsi pa mu jo hočejo odvzeti. Schneier je tukaj na trenutke sarkastičen, saj opozarja na nelogičnost uporabnikovega miselnega toka, ki po eni strani protestira proti obveščevalnim agencijam, po drugi strani pa iste podatke brezplačno in samovoljno dobavlja komercialnim ponudnikom, ki mu v zameno ponujajo »brezplačne« storitve.
Knjiga ima dve veliki prednosti pred podobnimi deli na tem področju. Schneier ostaja optimist in knjige ne zaključi z obupom in pasivnostjo. Prihodnosti vidi tako v ozaveščenih posameznikih, ki cenijo komunikacijsko zasebnost in se za njo borijo, kot tudi v politikih, ki taka prizadevanja podpirajo z zasebnostno zakonodajo in javnimi pobudami ter podjetji, ki v zasebnosti vidijo tržno prednost in ne samo nepridiprava, ki jim uničuje podatkovne zbirke in preprečuje, da bi o uporabniku vedeli res vse. Druga prednost njegovega dela pa je res natančno in metodološko dobro razdelano popisovanje obstoječih načinov nadzor in varovanja zasebnosti, ki tega področja ne mistificira oziroma ga ne poveličuje. Schneier s tem v uporabniku ne vzbuja občutka nemoči, temveč mu vliva novega upanja in energije za boj proti interesom posameznih interesnih skupin.
Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine
