Na kandidaturo sem prvič resno pomislil ob primeru legalizacije parlamentarnega programa na javni televiziji, kjer se je izkazalo, da je programski svet zavoda RTV Slovenija zelo vplivna organizacija. Brez njene privolitve/pobude se namreč ne zgodi nič, po drugi strani pa nanjo neposredno noče nihče vplivati oziroma ji soliti pameti.
Hkrati sem osebno izredno nezadovoljen s smerjo razvoja javnih medijev, ki so v zadnjih mandatih postali druga violina komercialnim televizijam, z njimi tekmujejo na področjo gledanosti in ljudske priljubljenosti ter pozabljajo na svoje poslanstvo.
Za konec uvoda me zadeva zanima tudi kot družbeni eksperiment – se dejansko da kaj spremeniti s participacijo v strukturah? Torej nič novega.
Čeprav je Programski svet v svojem bistvu strokovni organ in ne gre za reprezentanco kot v državnem zboru, se je v preteklosti ta inštitut prevečkrat izrabljal za politikanstvo najnižjega razreda, kjer stranke vanj nominirajo svoje satelite, ki se nato v areni borijo za svoje interese. Samo preberite reportažo Mladine, poročilo Mirana Ališiča oziroma komentar Borisa Vezjaka ob odstopu iz funkcije svetnika – trkanje satelitov je v veliki večini primerov brez koristnega učinka.
Želja: Depolitizirati strokovni organ in v njemu sodelovati na osnovi vrednot in idej o razvijanju javnih medijev, ki morajo biti tam za vse skupine v slovenski javnosti.
Primeri Erika Valenčiča, Jelene Aščić pa tudi drugih manj izpostavljenih novinark in novinarjev kažejo na pomanjkanje solidarnosti strokovnega organa z delavci zavoda. Namesto, da bi bili svetniki prvi, ki bi kot organ podprli preiskovalne zgodbe in poročanje o problematičnih temah, se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so ogroženi novinarji prvi kamen v hrbet dobili prav iz naslova Programskega sveta. Ali z abotnimi debatami ali pa s tišino.
Želja: Podpreti delavce zavoda, jim v največji možni meri nuditi podporo in skozi delovanje v svetu razviti protokole in ukrepe, ki bodo ščitili novinarke in novinarje, jim vlivali zaupanje v lastno delo in pomagali pri problematičnih situacijah.
Poseben poudarek bi v duhu prve točke rad namenil promoviranju znanosti, analitičnega pristopa in poudarka na vsebinah, ki kontekstualizirajo družbene razmere, ki gledalki in gledalcu pomagajo pri razumevanju sveta in ki ga opremljajo z znanji in veščinami, da lahko sam od sebe sprejema koristne odločitve, ne pa, da tudi javna televizija podlega nekritičnemu poročanju, senzacionalizmu, navidezni uravnoteženosti in sledi samo zasledovanju dobička.
Želja: Spodbujati in s podporo pomagati razvijati oblike uporabniku koristnega programa. Poskušati javni medij vrniti v domeno javnosti, kjer se odločitve sprejemajo na podlagi strokovnih kriterijev in kjer politična pripadnost in finančni vidik nista odločilna faktorja.
Najpreh svojo slovnico prečisti, potem pa bodi raje tiho.