Samuel Greengard – The Internet Of Things
Pametni televizorji z mikrofoni in kamerami, hladilniki, ki so priklopljeni na svetovni splet, termostati z možnostjo regulacije na daljavo… vse to predstavlja eno od evolucijskih stopenj informacijske družbe, kjer pa le redko pride do trezne in umirjene debate o tem, kako bo to vplivalo na razvoj našega okolja, kakšna so tveganja in ali se internet stvari tudi dejansko izplača.
Greengard se polja loteva historično. Pojasnjuje razvoj dogodkov in splet okoliščin, ki so na trg pripeljale pametne naprave, opisuje najbolj pogoste implementacije interneta stvari in v neprodajnem slogu primerja prednosti in slabosti posameznih produtkov.
Pregled trga in področja informacijske tehnologije hitro pokaže na izredno neuravnoteženo področje. Prednosti interneta stvari se izpostavljajo v povezavi s skoraj vsemi panogami (trgovina, pametni dom, zdravstvo, rekreacije, transport), medtem ko se o varnostnih pomislekih ponavadi govori samo znotraj stroke informacijske varnosti. Tako hitro pride do problema o debati brez vseh podatkov oziroma do informacijske slepote, ki je lahko na področju interneta stvari izredno nevarna. Tveganja so toliko večja, opozarja Greengard, ker se na področju interneta stvari pojavljajo podjetja, ki dosedaj niso imela izkušenj z razvijanjem in varovanjem kompleksnih informacijskih sistemov, temveč so bili njihovi produkti (hladilniki, igrače, ključavnice, termostati…) praviloma nedigitalizirani.
In res ni bilo treba dolgo čakati na prva poročila o hladilnikih, priklopljenih na internet, ki so jih nepridipravi vključili v botnete in tudi z njihovo pomočjo pošiljali zlonamerno kodo. O avtomobilih, ki so jim med vožnjo naključno prižigali in ugašali določene sisteme (klima, radio, brisalci), o puški, ki so ji z zlonamerno kodo spremenili nastavitve sistema javljanja smeri streljanja.
Tehnologija postaja vedno bolj vseprisotna in Greengard svari pred pretiranim slepim prepuščanjem informatizirani prihodnosti, kjer so vse naše aktivnosti kvantificirane, ovrednotene in vključene v procese analize, kateri rezultati naj bi nam pomagali živeti boljše življenje. A zanemarjanje varnostnih protokolov, preveliko izpostavljanje doumnevnih prednosti brez razreševanj problemov tudi po mnenju Greengarda lahko hitro pripelje do katastrofalnih posledic.
Poleg tehnoloških izzivov se v knjigi avtor vpraša tudi po bolj pravniških okvirih problema na področju varovanja prometnih in osebnih podatkov, ki jih pametne naprave zbirajo o svojih lastnikih. Kdo si lasti te podatke? Kdo nadzira njihovo varovanje? Za kaj točno se ti podatki uporabljajo in kaj se zgodi po tem, ko niso več relevantni? Teme, ki se ponavadi spet v javnosti pojavljajo na strokovnih dogodkih zasebnostne industrije in državnih organov, v glavni diskurz pa ponavadi ne vstopijo. A to ne pomeni, da se o njih ne bi smeli pogovarjati, saj se je že zdaj pokazalo, da se temu posveča veliko premalo pozornosti.
Knjiga je napisana umirjeno in celostno, izpostavlja večino problemov z novorazvijajočo se panogo in deluje kot izredno hvaležen pripomoček za razvijalce, regulatorje in nenazadnje uporabnike, ki bomo na koncu s svojimi denarnicami odločali, ali je internet stvari vreden našega zaupanja ali pa gre še za eno nevarno in nerazdelano marketinško akcijo, ki se igra z našimi življenji.
Recenzija je bila prvič objavljena v reviji Monitor Pro. Če bi knjigo radi kupili, je tukaj povezava do Amazon trgovine
