Malo sem pobuljil, ko sem ugotovil, da je bil festival Rock in Vienna leta 2015 zadnji koncert leta (skoraj neverjetno!) in da sem leto 2016 očitno začel na istem mestu. Tokrat so naju na Dunaj zmamili klasiki, čeprav tudi drugi nastopajoči niso bili čisto za odmet.

Čeprav so Rammstein svojo zadnjo uradno ploščo izdali pred sedmimi leti in se vmes razen za kompilacijo dobili samo še za komad Mein land, koncertno še vedno predstavljajo tour de force, ki se ne upočasni niti na festivalih. A pojdimo po vrsti.

Za razliko od lanskega leta je Rock in Vienna v svoji prvi ponovitvi sestavil zanimivo setlisto, kjer se srečata preteklost in prihodnost. Najprej so nas ogrevali Pain, za katere ne morem reči nič slabega, hkrati pa tudi ne nič dobrega. Ujela sva jih bolj proti koncu, poslušala pa bolj iz vrste za vstop na prizorišče, tako da… mogoče drugič.

Na prizorišču sva bila za Anthrax in moram reči, da se ta bend res slabo stara. Malo je krivo ozvočenje, malo pa skorajda popolna nezmožnost kvalitetnega nastopa, komuniciranja s publiko in pestrosti setliste, ki ne bi zvenela kot ponavljanje istega komada v različnih tonažah.

To se še toliko bolj vidi, ko na oder uletijo Baby Metal in s svojim nastopom in komadi navdušijo občinstvo. Sicer je res, da pojejo v japonščini in da besedil skorajda nihče ni razumel, a so svojo koreografijo, masko in energijo res dobro razgibale občinstvo.

Apocalyptica je bila malo neposrečena izbira, čeprav jih imam zelo rad. Tudi oni so setlisto zastavili zelo festivalsko, igrali tako Metallico kot druge priredbe ter nastopili tudi s pevcem, a na odprtem prizorišču malce izzveneli v prazno. Vseeno boljše kot Anthrax.

Zadnja predskupina so bili Slayerji in še enkrat se je ponovila zgodba iz uvoda festivala. Nedodelan nastop, pridemo na oder in malo kričimo in gremo potem dol. Za odtenek vseeno boljše od Anthraxa, a nič pretresljivega.

In nato zvezde večera, Rammstein. Četudi pustimo ob strani festivalsko setlisto, pomanjkanje pirotehnike pri določenih komadih in težave z elektriko, ki so imele za posledico akustično izvedbo komada Ohne dich – Rammsteini znajo. Energija, ritem, evergreen komadi, ki jih lahko slišiš stokrat, pa bodo še vedno dobro zveneli… Tega se človek res ne more naveličati.