Na Dunaj sva se odpravila z grenkim priokusom v grlu, saj sva na zadnji seansi z Volbeat doživela hladen tuš, ko je Michaelu po dveh komadih odpovedal glas in je bil koncert prekinjen. Tolažila sva se, da je to res izreden dogodek in da so bili dosedaj Volbeat vedno na nivoju, a vendarle imaš malo negativnega refleksa.
Fantje so od takrat izdali nov album Seal the Deal & Let’s Boogie, ki na trenutke zelo odstopa od ustaljenih rifov in ritma, a ima še vedno tisti znani Volbeat zvok, zato je bilo prav, da jih greva še enkrat obiskat. Priložnost se je ponudila v začetku novembra, ko so Avstrijo na treh postankih obiskali skupaj z Airbourne in Crobot.
Crobot se niso ravno izkazali. Zveneli in izgledali so tako, kot bi nekdo uporabil Random Rock Band Generator in stresel ven štiri fante, ki bi izgledali in zveneli kot neposrečen kot Guns’n’Roses’AC/DC klon. Najbolj problematičen niti ni njihov zvok, temveč to, da je vse skupaj zvenelo kot en dvajsetminutni komad, saj so si bili komadi tako podobni.
Avstralski Airbourne so bili veliko boljši. Hommage AC/DC, zabaven frontman, poskočni komadi in soliden tempo so pripravili teren za zvezdo večera, hkrati pa na list zanimiv bendov dodali novo ime. In ja, res zvenijo skoraj tako kot AC/DC in že nekajkrat se mi je zgodilo, da sem jih zamenjal.
Zvezde večera so bile točne. Z novo setlisto, z na novo oblikovanim odrom in lučmi so prileteli ob spremljavi Motörheadove Born to raise hell in za začetek odigrali zimzeleni venček klasik. Tudi nova plošča je dobila več kot solidno minutažo in spet dokazala, da je v živo vse boljše.
Band je bil razigran in Michael se je na večih točkah pogovarjal in zabaval z občinstvom, od klasičnega “I can’t hear you” do prepustitve mikrofona pri komadu Lola Montez in do končnega presenečenja pri Still Counting, kjer so z bendom na odru poskakovali še mlajši udeleženci koncerta.
Overall so se Volbeat spet dokazali in pokazali kot eden najboljših party bendov na sceni. Zabavni komadi, več kot preveč priložnosti za miganje in petje z bendom in odlična energija celotnega koncerta – komaj čakam na četrto srečanje!
