Po ogrevanju na veliko slabših Pixies v Križankah, so nas Koala Voice potegnili v svoje vrtince še v Cvetličarni in nam predstavili svojo drugo ploščo Volkenfabrik, ki so jo ustvarjali zadnja tri leta.

Čeprav bi se kdo ustrašil, da bodo v treh letih pozabili na svoje korenine in bodo spremenili smer, lahko po koncertu v Cvetličarni in preposlušanju plošče mirno zadihamo – Koale so še vedno Koale, še vedno razumejo svoje poslanstvo in zvok in se ne bojijo eksperimentirati v slogu.

Najprej koncert. V Cvetličarni sem bil po moje prvič od leta 2011, prostor so vmes skoraj zagotovo prenovili, oder je bil razpotegnjen po skoraj celotni steni, Koale pa so ga otvorile z impresivnim videowallom, mehkim Talk about it in ljubkim Mančinim pozdravom “Joj, kok vas je!”

Sprehod skozi komade nove plošče in starih klasik s prvenca je spremljala vizualno impresivna podoba odra in raizgrani člani benda, ki med komadi niso izgubljali časa s klepetanjem s publiko, temveč so suvereno oddelali setlisto sedemnajstih komadov, med katerimi smo v živo slišali nov material in stare klasike, kjer sta na oder kot gosta uletela tudi Peter Dekleva in Recycleman (a.k.a Ali En), ki je skupaj s skupino odrepal Go Disco.

Tudi nova plošča s svojimi desetimi komadi, ki bolj kot enotno fronto kažejo nasekanost treh let in izkušenj v tem času, je korak v pravo smer. Kitare so še vedno kitare, vokal je še vedno vokal, zgodbe v komadih so razgibane, ritma ne manjka. Jasno je, da energija pride do izraza predvsem na koncertih, a naj vas to ne zavede – plošča Wolkenfabrik je še en dokaz, da Koale vedno bolj stopajo v ospredje slovenske glasbene scene.