Pred novim delom epske sage iz Marvel vesolja Avengers: Infinity war smo dobili še eno izvorno zgodbo še enega superheroja, Črnega panterja. Lik ste sicer lahko že videli v Captain America: Civil War, kjer se z Iron manom bori proti Captain America, saj misli, da mu je ta ubil očeta. Ko se izkaže, da je morilec pravzaprav Helmut Zemo, gre v lov za njim.
Družinska drama
A ker je Black Panther (2018) zgodba o izvoru superjunaka, se vse skupaj začne na začetku. V Brooklynu. Kjer se najprej zgodi smrt brata bodočega Črnega panterja, ki brotruje njegovi izdaji lastnega ljudstva. Nato skočimo v sedanji čas, kjer kralja Wakande, kraljestva, iz katerega prihaja Črni panter ubijejo v terorističnem napadu in oblast predajo v roke njegovemu sinu, Črnemu panterju.
A namesto mirne vladavine se zgodita dve stvari. Najprej v zgodbo vskoči zlobec številka 1, Ulysses Klaue, ki prodaja ukradeno orožje iz Vibraniuma, kovine, iz katere je med drugim narejen tudi ščit Captain America in predstavlja skoraj neuničljiv material za proizvodnjo orožja. Spomnili se ga boste kot morilca očeta Črnega panterja v stavbi Združenih narodov, zapomnili pa kot enega najbolj zabavnih in izdelanih likov v Črnem panterju.
Ulysses Klaue v svojem poskusu prodaje ne uspe. Naskočita ga namreč tako Črni panter, ki od Klaua terja pravico kot tudi CIA, ki jo moti preprodajanje orožja (navsezadnje gre za žanr fantastike). Na koncu Klaue ubije zlobec številka 2, pozabljeni sin kralja, ki ga v uvodu pustijo v Brooklynu in se nato v sredini filma vrne domov ter terja, kar je njegovega. Prestol in kar je še tega.
V drugi polovici filma tako spremljamo boj med brati za prestol, vmes pa občudujemo izredno lepo izdelano barvito pokrajino, ki inspiracijo jemlje v Thor: Ragnarok in na izredno domiseln način kombinira gradnjo afriških plemen s tehnološko razvitimi strukturami.
Hkrati spoznavamo tudi druge člane kraljeve družine, ki se trudijo pomagati Black Pantherju in ohraniti red in stabilnost te kraljevine. Poleg Andya Seerkisa predstavo ukrade Shuri, sestra Black Pantherja, ki jo igra Letitia Wright.
Skoraj dvourna saga se konča s dvojnim napovednikom za nadaljevanje Avenger sage. Najprej se Black Panther v Združenih narodih zaveže, da bo Wakanda odprla svoje meje in delila tehnologijo s svetom, nato pa iz kolibe v Wakandi prikoraka Bucky Barnes, ki ga je Black Panther na koncu filma Captain America: Winter Soldier prepeljal v Wakando in Captain America obljubil, da ga bo pozdravil.
Lepa pripoved
Film zelo dobro uspe zajeti ves zeitgeist in hkrati ostane samo blago pretenciozen. Sporočila spolne in rasne enakopravnosti, kritika aktualne politike in poudarjanje strpnosti gresta lepo skupaj z barvito in zelo lepo izdelano sceno Wakande, ki kombinira tradicijo črne celine z tehnologijo prihodnosti in postavlja resno vprašanje – kje bi bila Afrika danes, če je Evropa ne bi ugrabila in izčrpala?
Poleg že omenjenih odličnih stranskih vlog je tudi zgodba dovolj bogata, da se človek dve uri ne dolgočasi, je pa res, da na trenutke zaigra na bolj otroške strune in zaide v preveliko moraliziranje med dobrim in zlom. Kot posledica moralke tudi zgodba klecne na nekaj koncih, a vseeno uspe zadržati pozornost gledalca, ki ga zanima razplet družinske drame s smrtonosnimi posledicami.
Z zaključkom zgodbe o Črnem panterju nam tako preostane samo še čakanje na Infinity War, ki naj bi v kinematografe prišel letos maja in preposlušanje izredno simpatičnega in kreativnega soundtracka, pod katerega se je podpisal Kendrick Lamar.
