“A nisva bila že včeraj na koncertu?” je Bajo zanimalo ob tiskanju kart za koncert enega prodornejših glasov Islandije. “Ja, ampak tisto je bilo včeraj!” je bil edini logičen odgovor pred odhodom v Cankarjev dom, kjer se je na obisk napovedal Ólafur Arnalds s skupino.

Arnalds se je slovenski splošni javnosti mogoče najbolj približal s soundtrackom za serijo Broadchurch, kar je bil zagotovo razlog, da je Gallusova dvorana pokala po šivih.

A Ólafur, ki je na turneji za svoj zadnji album Re:member, je veliko več kot “samo” zlagalec rim za televizijske serije, kar je na koncertu več kot očitno dokazal s svojim spremljevalnim bendom, ki mu je pomagal pri zarisavanju glasbeno-vizualnih črt po zvočnem platnu.

Čeprav je na trenutke določen del občinstva izgubil rdečo nit, kar se je kazalo z dremanjem in kašljanjem, je to bolj dokaz kulturniške jare gospode kot pomanjkanja fokusa in natančnega izvajanja s strani umetnika in spremljevalne ekipe.

Ob poslušanju so se mi pred očmi risale detajli islandske pokrajine, glasbeniki na odru pa so iz komada v komad vzdrževali občutek magičnosti in nezemeljskosti. Komadi so se povezovali v enotno glasbeno kuliso, ki jo je podpiral vizualni del koncerta in ustvarili zares enkratno vzdušje, ki ga je še podčrtalo Ólafurjevo čebljanje med posameznimi komadi.

Pod črto – izredno zanimiv, dobro izveden in navdušujoč sprehod po ledu severa. Ólafur je super vodič!