Slovenija je banana republika

08.11.2018Javno

Se spomnite primera oglaševalskih naslovnic Mercator? Nič hudega, če se ne. Zadeva se namreč vleče iz leta 2016, danes pa smo končno prejeli odgovor inšpektorice za medije. Ja, danes. Leta 2018. Po devetstotih dneh se je inšpektorat končno oglasi in zapisal naslednje:

Odgovor inšpektorja

“Spoštovani g. Domen Savič,

skladno z določbo 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru vas obveščam o ukrepih v predmetnem postopku;

Najprej zavračam vse očitke v zvezi z domnevnim (ne)obravnavanjem prijave, ki smo jo od vas prejeli na Inšpektorat RS za kulturo in medije (IRSKM) v zvezi s prikritim oglaševanjem v medijih Delo, Večer in Dnevnik. Vaša prijava je prišla v obravnavo v letu dni (kar je povsem razumen in legitimen rok za obravnavo glede na priorieto prijave in kadrovsko podhranjenost v letu, ko ste na IRSKM podali prijavo), saj na področju nadzora nad mediji ne predstavlja prioritete za nadzor.

V zvezi s predmetno prijavo na področju nadzora nad mediji pa podajam naslednje ugotovitve:
Na podlagi prijave sem odločila, da v konkretnem primeru ne bom uvedla postopka inšpekcijskega nadzora zoper izdajatelje tiskanih medijev, Dela, Večera in Dnevnika, zaradi domnevne kršitve tretjega odstavka 46. člena ZMed in sem o tem dne 11. 9. 2017 izdala uradni zaznamek o neuvedbi inšp. postopka v konkretni zadevi. Kot izhaja iz vaše prijave, se navedeni časniki niso dovolj potrudili pri ločevanju oglasnih vsebin (družbe Mercator) in novinarskih vsebin na naslovnicah. V prijavi navajate, da bi zaradi dejstva, ker je med različnimi ogaševalskimi teksti na naslovnicah treh časopisov vizualna ločnica (pokončne in/ali vodoravne črte), bi oznaka “oglasno sporočilo” morala biti pripisana pri vsaki takšni oglaševalski enoti – torej ob vsakem tekstu. V prijavi navajate še, da je oglasna vsebina objavljena na naslovnicah navedenih medijev, na mestu, ki je običajno rezervirano za najbolj pomembne zgodbe posamezne izdaje časnika, kar še dodatno zavaja uporabnika.

Po pregledu konkretnih oglaševalskih vsebin na naslovnicah navedenih tiskanih medijev je bilo ugotovljeno, da oglaševalske vsebine ustrezajo oz. izpolnjujejo pogoj iz tretjega odstavka 46. člena ZMed, torej so od drugih programskih vsebin medija posebej ločene in povsem jasno prepoznavne kot oglaševalske vsebine. Glede vaših navedb, da bi oznaka “oglasno sporočilo” morala biti pripisana pri vsaki oglaševalski enoti, torej ob vsakem tekstu na naslovnicah navedenih časopisov, pa vam pojasnjujem, da ZMed ekplicitno ne določa obveznosti označevanja oglasne vsebine z oznako npr. “oglas” ali “oglasno sporočilo”, niti oblike navedene oznake. V konkretnih primerih so navedeni mediji tako imenovane “sporne strani”, kjer se pojavljajo konkretne oglaševalske vsebine označili kot “oglasna stran” (Delo), “promocijska besedila” (Dnevnik) oziroma kot “oglasno sporočilo” (Večer). Kljub dejstvu, da so navedene označbe na naslovnicah navedenih časnikov res nekoliko majhne, so vendarle na naslovnicah in predstavljajo za bralca zadostno opozorilo, da gre za oglaševalske vsebine. ”

HALO?!

Vaša prijava je prišla v obravnavo v letu dni (kar je povsem razumen in legitimen rok za obravnavo glede na priorieto prijave in kadrovsko podhranjenost v letu, ko ste na IRSKM podali prijavo), saj na področju nadzora nad mediji ne predstavlja prioritete za nadzor.” – Brez komentarja

Na podlagi prijave sem odločila, da v konkretnem primeru ne bom uvedla postopka inšpekcijskega nadzora zoper izdajatelje tiskanih medijev, Dela, Večera in Dnevnika, zaradi domnevne kršitve tretjega odstavka 46. člena ZMed in sem o tem dne 11. 9. 2017 izdala uradni zaznamek o neuvedbi inšp. postopka v konkretni zadevi.” – Zanimivo. Inšpektor zavrže postopek in NE OBVESTI prijavitelja? Čeprav smo med prijavo večkrat poizvedovali, kaj se dogaja s prijavo, smo šele po skoraj treh letih dobili informacijo, da je bila prijava zavržena.

Po pregledu konkretnih oglaševalskih vsebin na naslovnicah navedenih tiskanih medijev je bilo ugotovljeno, da oglaševalske vsebine ustrezajo oz. izpolnjujejo pogoj iz tretjega odstavka 46. člena ZMed, torej so od drugih programskih vsebin medija posebej ločene in povsem jasno prepoznavne kot oglaševalske vsebine.” – Resno? Ste vi videli te naslovnice? Zadeva izgleda IDENTIČNA kot pravi naslovnici, to niso JASNO LOČENE vsebine.

Kljub dejstvu, da so navedene označbe na naslovnicah navedenih časnikov res nekoliko majhne, so vendarle na naslovnicah in predstavljajo za bralca zadostno opozorilo, da gre za oglaševalske vsebine.” – Jezus. Kristus.

Banana. Banana republika.