Povzetek kampanje

Enajstega septembra 2018 sem prvič javno zastavil vprašanje financiranja sovraštva in laži skozi oglase podjetij v državni lasti.

Prvi med enakimi, Telekom Slovenije, je namreč s svojim oglaševalskim denarjem izdatno zalagal enega najbolj ogabnih propagandističnih portalov v državi, ki ga javnost povezuje z Orbanovim režimom, eno od slovenskih opozicijskih strank in najbolj nizkim, sovražnim in lažnivim diskurzom.

Telekom Slovenije se je na začetku branil z izgovorom, da ga medijske vsebine, poleg katerih se kažejo njihovi oglasi, ne zanimajo. Bizarno. Po več kot osemdesetih dnevih so v petek, 30.11.2018, spremenili svoje mnenje. Sedaj svojim zakupnikom medijskega prostora sporočajo, da naj bodo pozorni na to, kje se prikazujejo oglasi podjetja Telekom Slovenija.

Popolna družbena aktivacija

Seveda se to ni zgodilo samo od sebe. Najprej se je morala aktivirati javnost, ki je v pozivu prepoznala družbeno relevantno temo. Ljudje, ki so na omrežju Twitter sodelovali pri pozivanju Telekoma, naj se do problema opredeli. Ljudje, ki so Telekom Slovenije pozivali prek elektronske pošte. Ljudje, ki so odjavljali storitve pri državnem operaterju in odhajali k konkurenci.

Drugi v vrsti so bili novinarji. Tatjana Pirc in Boris Vasev, ki sta med prvimi prepoznala pomembnost problema in mu namenila medijsko pozornost v oddajah Vroči mikrofon in na portalu RTV MMC, pa tudi ostali, ki so spremljali akcijo in čakali na primeren trenutek za vklop.

Tretji v vrsti so politiki. Premier Marjan Šarec, ki se je z javno izjavo tako jasno opredelil do problema, da je postalo še bolj jasno, kako šibki so bili politični odzivi do tega trenutka. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je predsednikovo izjavo podprl in problem sovražnosti označil za perečega. Minister za kulturo, Dejan Prešiček, ki je napovedal spremembe zakonodaje in dodal še svojo podporo.

Zbudile so se tudi druge nevladne organizacije in razširile zavedanje o tem problemu. O problemu nedefinirane družbene odgovornosti in o problemu financiranja propagandističnih portalov skozi oglaševanje.

Ob izpostavitvi problema so nanj postali pozorni tudi drugi akterji v zasebnem sektorju. Podjetja so umikala svoje oglase iz problematičnega spletišča, javno izražala mnenje, da se ob takih vsebinah njihovi oglasi ne smejo pojavljati.

Rezultati

Telekom Slovenije se je zavezal k spoštovanju družbenokoristnih pravil in za 2019 napovedal vključevanje klavzule o prikazovanju oglasov v pogodbe zakupa oglaševalskega prostora.

Portal s sovražno vsebino je izgubil kar nekaj lokalnih in mednarodnih oglaševalcev. Upajmo, da za vedno.

Zavedanje o problemu financiranja sovražnih vsebin skozi oglase se je v družbi povečalo, ljudje so dobili signal, da so podjetja na tej točki občutljiva in da se odzivajo na pobude javnosti.

Napoved novih aktivnosti

Kampanja se je bo v prihodnjem letu razširila na več različnih smeri. Naj jih na tem mestu nakažem z odprtimi vprašanji.

Smer 1: Kako je mogoče, da smo za opredelitev enega največjih zakupnikov oglaševalskega prostora v državi potrebovali tako veliko energije in tako veliko časa? Kaj počne oglaševalska strokovna javnost, da se do tega problema ne opredeli preventivno in da tega ne izvaja v praksi?

Smer 2: Kako je mogoče, da podjetja v državni lasti z oglasi financirajo portal, ki so ga ustanovili člani določene parlamentarne stranke, ki ga mednarodni mediji povezujejo z režimom avtoritarne države in ki ne izkazuje marketinških rezultatov?

Smer 3: Kako je mogoče, da smo kot javnost postali tako desenzibilizirani do problema medijske sovražnosti, do financiranja produkcije te sovražnosti skozi oglaševanje in do relativno neodzivnih centrov moči na ta problem?

Zahvala

Naj se ti na koncu zahvalim za sodelovanje. Brez tebe prva faza ne bi uspela in lahko si čestitaš, da smo skupaj uspeli opraviti veliko delo. Če utegneš, se v sredo, 5.12.2018 ob 18h oglasi v Pritličju, da ti stisnem roko.