Prvič sem se s problemom človekovih pravic in manjšin v Sloveniji srečal leta 2001, ko sem v prvem letniku fakultete odšel na referendum o oplojevanju samskih žensk.

Predreferendumska debata o tem vprašanju me je pretresla, saj sem takrat lahko v živo spremljal nemogoč boj manjšin za enakopravnost proti nahujskanemu delu večine in ob tihem soglasju z molkom ostalih.

V osemnajstih letih se ni kaj dosti spremenilo, še vedno lahko ob vsaki priložnosti spremljamo nestrpnosti in hujskaštvo, ob vsakem poskusu izenačevanja človekovih pravic pa poslušamo laži, propagando, histerijo.

Pri tem je problematično predvsem to, da si je del slovenske politike to nestrpnost vzelo za programsko platformo in na njen nabira politični kapital ter strelivo za napadanje svojih nasprotnikov, ki naj bi jih zagovarjanje pravic spolnih, verskih in etničnih manjšin postavljalo v vlogo sovražnika naroda.

Drug problem je politična nezanimivost manjšin – ker jih je (pre)malo, se niti progresivnim politikom “ne izplača” poudarjati pomena in smisla človekovih pravic manjšin, saj se zavedajo, da jih bodo lahko po prstih dobili od večine.

Ironija: Če si tiho, si ZA!

Tako smo prišli do bizarne situacije, kjer se oglašajo predvsem nasprotniki človekovih pravic, medtem ko lahko glasno podporo in opozarjanje na probleme slišimo predvsem iz samoorganiziranih skupin posamezne manjšine oziroma iz ust politika, ki v predvolilni kampanji lovi še nekaj glasov.

Na tem področju je zelo malo iskrenosti, malo je sistemskih rešitev – predvsem zaradi razmišljanja o kratkoročnih prednosti takega početja in nerazumevanju vloge manjšin v našem političnem in družbenem okolju.

In pri tem sploh ni važno, za katero manjšino gre – bodisi so to istospolni, bodisi so to verske manjšine, bodisi so to etnične manjšine. Da bi bila ironija še večja, grejo nestrpneži v ekstreme, kjer so določene manjšine “iz preteklosti” sedaj bolj sprejemljive kot manjšine “iz sedanjosti”, čeprav sta obe skupini danes še vedno brez primerne politične reprezentance.

Na strani šibkejšega

A pozor – ravno odnos do manjšin bi moral biti zelo enostaven test, s katerim bi lahko preverili odnos politika do tistih delov družbe, ki se sami ne morejo braniti pred večinskim mnenjem.

Vrednote človekovih pravic in vključujoče družbe, ki delajo našo družbo veliko in vredno obstoja, bi morale biti prisotne tako kot politične teme kot tudi osebna prepričanja predstavnikov ljudstva.

O tem je treba govoriti na glas, s tem se je treba ukvarjati pred, med in po kampanji in treba se je zoperstaviti tistim, ki danes govorijo o preživeti teoriji homogene družbe, ki navijajo za čistost v verskem, rasnem in spolnem smislu.

To je toliko bolj pomembno, ker se manjšine same ne morejo uspešno braniti pred napadi večine. Ker so manjšine ključen del naše družbe in bomo brez njih vsi na slabšem.

Manjšine: stvar perspektive

Na slabšem tudi zato, ker z odnosom do manjšin izkazujemo odnos do reševanja problemov, kjer lahko zmagamo samo z močjo argumentov in ne argumentom moči.

Kjer ni dovolj, da se sami zavežemo k strpnem delovanju, temveč moramo s svojimi aktivnostmi tudi druge spodbujati, da storijo isto in hkrati poskrbeti za čim širšo mrežo posameznikov in organizacij, ki bodo skupaj reševali probleme nestrpnosti, sovraštva in laži.

In dokler se bodo tudi v Sloveniji nadaljevali zločini sovraštva, napadi na manjšine, dokler bodo politični predstavniki samo molčali oziroma hujskali k podobnim napadom in drugim oblikah degradacije – do takrat je potrebno vztrajati.

Volitve prihajajo!

Na teh evropskih volitvah se spomnite politikov, ki ob kršitvah pravic manjšin gledajo stran. Ki s tišino pritrjujejo financiranju sovražnega govora s pomočjo oglasnega proračuna podjetja v državni lasti, ki tolerirajo nestrpne javne nastope, ki izenačujejo nestrpneže z drugimi.

Ki se na manjšine spomnejo samo ob posebnih priložnostih in ki ne razumejo, da moramo na tem področju skleniti široko koalicijo in na probleme manjšin opozarjati do tistega trenutka, ko bodo ti rešeni.

Moje ime je Domen Savič in za evropskega poslanca kandidiram na listi Povežimo se. Več o mojih stališčih si lahko prebereš tukaj.