To objavo bomo redno dopolnjevali z novimi primeri promocije neonacističnih gibanj in posameznikov.

Zadnja osvežitev: 28.9.2020


Objavljamo novo-ugotovljene povezave med ameriškimi neonacističnimi portali in vsebinami na portalih Demokracija.si in Nova24TV.si ter ponavljamo vprašanje, prvič zastavljeno septembra 2018 – zakaj Telekom Slovenije, Mercator in Slovenske železnice oglašujejo na takih vsebinah?

Ime česa je Andrej Sekulović?

Andrej Sekulović je na madžarski tovarni sovraštva in njeni hčerinski izpostavi podpisan pod ekskluzivni intervju z vodjo avstrijskih identitarcev, objavil pa je še več člankov, s katerimi širi sovražne in nestrpne vsebine.

Njegov Facebook profil je poln všečkov neonacističnih in drugih nacionalističnih gibanj, njegovo uporabniško ime pa je Perun Kersnik – združeni imeni dveh slovanskih bogov.

Od medijev na Facebooku sledi samo Nova24TV in Demokraciji.

Andrej na tovarni sovraštva ne objavlja redno, vseeno so njegovi prispevki ponavadi povezani z alt-right gibanji, na spletu pa lahko najdemo tudi njegove druge projekte, ki se ukvarjajo s širjenjem ekstremno desničarske ideologije, kot je na primer prevajanje literature ekstremnih desničarjev.

Poleg intervjuja z Martinom Sellnerjem je objavil še pogovor s filozofom Kevin MacDonaldom, ki ga več virov opisuje kot enega od ideologov sodobnih neonacističnih gibanj iz vsega sveta.


Pot nekega intervjuja

Intervju s Kevinom ima zanimivo pot. Najprej je bil 18.5.2020 objavljen na angleški različici portala Demokracija, nato pa nekaj dni kasneje na portalih Occidental observer (21.5.2020) in Read Right (22.5.2020).

Portal Occidental observer več virov povezuje z ameriškimi neonacističnimi gibanji, trenutno pa ni dostopen – zelo verjetno zaradi suspendirane domene. Portal Read Right, katerega domeno je registriral ameriški neonacist Gary Lauck, je še dostopen.

Intervju je v sredini julija 2020 poobjavil in citiral eden vodilnih slovaških neonacistov, Ľubomír Huďo. Več o njemu (v slovaščini).


Pot nekega drugega intervjuja

To pa ni bil edini intervju z neonacisti, ki jih je Sekulović opravljal za madžarsko tovarno sovraštva.

Septembra 2019 je namreč Demokracija objavila Sekulovićev intervju z Danielom Fribergom, ekstremnim desničarjem iz Švedske, ki ima povezane z ameriškimi in drugimi globalnimi neonacističnimi gibanji.

Intervju je bil najprej objavljen v angleščini, nato preveden v slovenščino in nato na spletišču Demokracija v slovenščini objavljen dvakrat – konec septembra in v začetku oktobra, ko je bil poobjavljen tudi na Nova24TV. Zanimivo – Sekulović je podpisan samo pod objavo na spletišču Demokracija.

Friberg na svojem twitter profilu redno deli tvite, v katerih je omenjen Janez Janša, poleg nabora neonacistov iz celega sveta pa iz lokalnega okolja sledi tudi odgovornemu uredniku Demokracije in Marku Šketu.

Njemu iz slovenskega okolja sledijo Aleš Ernecl, Narodni blok, Jože Biščak, račun “Proti migrantom Slovenija”, Aleš Jensterle, račun Traditio Europae (kjer objavlja tudi Sekulović) in Marko Šket.


Pot nekega tretjega intervjuja

Pa da ne boste mislili, da se zgodba tukaj konča. Sekulović je za slovenske tovarne sovraštva naredil tudi intervju z znanim švicarskim neonacistom, ki mu je ime Piero San Giorgio.

Tudi njega več virov povezuje z neonacističnim gibanjem, Sekulović pa je za Demokracijo opravil več intervjujev z njim. Tako je ministrstvo za kulturo večkrat naš denar podelilo mediju, ki objavlja pogovore s človekom, ki razlaga teorije o “naravno odpornejših narodih” in o tem, kako je rasa biološko dejstvo, ne pa skupek kompleksnih bio-socioloških faktorjev.

Še vedno ne vemo, zakaj Demokracija sodeluje s Sekulovićem in zakaj redno objavlja njegove intervjuje s predstavniki ekstremne desnice iz celega sveta. Kot tudi ne, zakaj to očitno nikogar ne zanima.


Pot nekega četrtega intervjuja

Tukaj je tudi pogovor s profesorjem Ricardo Duchesne iz Kanade, ki se je lansko leto predčasno upokojil, ko je javnost izvedela, da je… neonacist. Sekulović je intervju z njim naredil februarja 2020, v njem pa spet lahko prebiramo klasične trditve o prepovedani razpravi o rasi, kvaliteti bele rase in tako naprej.

Spet je intervju opravil Sekulović in spet lahko poleg tega intervjuja gledamo oglase za Telekom Slovenije in Slovenske železnice ter Mercator. Ki jih dejstvo, da financirajo širjenje neonacistične propagande, očitno ne moti do te mere, da bi preprečili povezovanje lastne blagovne znamke s tem fenomenom.

Zanimivo, da sta se zgornja dva intervjuja pojavnila samo na Demokraciji, ne pa tudi na Nova24TV.


Pot nekega petega intervjuja

Seveda so svoje mesto na tovarnah sovraštva našli tudi Identitarci, gibanje, ki je na večih mestih tesno povezano z neonacisti in ki ga v večih državah prepovedujejo in kazensko preganjajo.

Tudi ta intervju je naredil Sekulović in tudi poleg tega intervjuja lahko gledamo oglase uglednih slovenskih podjetij, nekaterih v večinski državni lasti.


Pot šestega intervjuja

Na platformah tovarn sovraštva se je znašel tudi pogovor z Edward S. Mayjem, ki je eden od ustvarjalcev vsebin za enega glavnih portalov neonacističnih gibanj v Evropi, Gates of Vienna.

Več virov (Guardian, Southern Poverty Law Center, Hope not hate) ta blog povezuje z Anders Behring Breivikom in ostalimi neonacisti, Ewarda Mayja pa izpostavlja kot enega glavnih promotorjev te nevarne ideologije v Evropi.


Kalergijev načrt oziroma Velika zamenjava

Na madžarskih tovarnah sovraštva redno najdemo tudi neonacistično teorijo zarote, ki se ji reče “The great replacement theory” oziroma “Kalergijev načrt” (po slovensko “velika zamenjava”).

Gre za še eno laž, s katero se širi sovraštvo in nasilje, saj so zapiske o tej teoriji našli pri večih neonacističnih izvajalcih pobojev po celem svetu (Anders Breivik, Patrick Cursius…).

Obe madžarski tovarni sovraštva termin v svojih objavah in kolumnah uporabljata že več let, večkrat se pojem pojavi v pogovorih s predstavniki Rumenih jopičev.

Več:


Pot sedmega intervjuja

Na hčerinskem spletišču tovarne sovraštva lahko najdemo intervju z Lauro Towler, eno od vodilnih promotorjev sovraštva v Veliki Britaniji in znano alt-right figuro. Intervju povzemajo tudi na spletišču stranke SDS.

Velike selitve digitalnih narodov

Pojavlja se še eno širše vprašanje, za katerega najprej malo ozadja.

V zadnjem času ste zagotovo opazili, da se digitalne platforme (Facebook, Twitter, Youtube…) pospešeno brišejo in omejujejo uporabniške račune ljudi, ki so povezani z neonacisti.

To za njih predstavlja problem, saj morajo na novo vzpostavljati povezave in omrežja, preko katerih lahko širijo svojo ideologijo in nestrpnost, hkrati pa morajo to početi na način, ki bo ciljni javnosti signaliziral končen cilj potovanja.

Premier Janez Janša je te dni objavil poziv, naj se mu sledilci na Twitterju pridružijo (še) na omrežju Parler.

Gre za novotarijo ameriške desnice, ki se tja umika ravno zaradi prej omenjenega omejevanja sovraštva na glavnih spletnih omrežij, že takoj ob nastanku pa so se morali soočiti s kritikami glede dajanja zavetja neonacistom.

Ni jasno, zakaj bi se Janša odločil komunicirati na tem omrežju, ki nima relevatne prisotnosti v Sloveniji oziroma ki je izredno omejeno, kar se tiče dosega. Edini potencialni razlog, ki nam pade na pamet, je ravno povezovanje z isto-drugače mislečimi in vzpostavljanjem nove varne cone za komunikacijo javno manj primernih stališč.

Janša je namreč v preteklosti izgubil kar nekaj “virov informacij” – se pravi, spletnih portalov, povezanih z neonacisti, ki so zaradi izgube oglaševalskega denarja in pritiskom na oglaševalce bili prisiljeni prenehati z oddajanjem.

Eden od njih je bil Voice of Europe, eno od najbolj znanih glasil alt-right neonacističnega gibanja, ki ga je Janša redno vključeval v svoje retvite, poleg njih pa še druge klasike na tem področju – Paul John Watson, James Woods, Rumene jopiče in tako naprej.

In sedaj vprašanja.

Vprašanja

Zakaj bi Nova24TV in Demokracija objavljali prispevke človeka, ki je na večih mestih povezan z neonacističnimi gibanji in zakaj bi ta človek iste vsebine, kot jih objavlja na teh dveh portalih, objavljal še na ameriških neonacističnih portalih?

Dodatno – zakaj bi Slovenske železnice, Mercator, Telekom Slovenija in Slovenska vojska oglaševali na vsebinah, ki so na večih mestih povezane z globalnim neonacističmi gibanjem?

Zakaj bi se predsednik in predstavniki stranke, ki je povezana z zgornjimi mediji, ukvarjali z ojačevanjem glasu znanim teoretikom zarote, portalov, povezanih z neonacističnimi gibanji in drugimi predstavniki tega gibanja?

Ter končno – zakaj to ni medijsko zanimiva tema?