Berete sedmi del serije Slovenska vojska v službi madžarskega sovraštva. Da boste na tekočem, preberite še osmi del ter zaključni komentar.


Zadnje tri objave preiskovalne zgodbe o več kot milijon evrov vredni oglaševalski pogodbi ministrstva za obrambo začenjamo s še enim problematičnim mestom, kjer smo zasledili oglase kampanje slovenske vojske.

Poleg madžarske tovarne sovraštva smo namreč oglase za kampanjo Postani vojak našli tudi na spletnem mestu Domovina.je. Da spletišče ne objavlja podatkov o obiskanosti, smo že pojasnili, opozorili smo tudi na problematično zgodovino lastnika tega medija, zavoda Iskreni.

A povezave med zavodom Iskreni, ki si lasti medij Domovina.je in koalicijsko stranko NSi, iz katere prihaja tudi aktualni minister za obrambo, Matej Tonin, so še globje. In kažejo na hudo problematično prakso ministrstva za obrambo, ki tam plasira oglase, plačane z davkoplačevalskim denarjem.

Iskreno

Začnimo z neprofitnim zavodom Iskreni, ki ga je soustanovil aktualni minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Cigler Kralj. Zavod deluje na področju spolnih in družinskih politik, je pa tudi lastnik medija Domovina.je.

Povezave med NSi in tem zavodom niso samo ideološke, našli smo tudi primer, ko so stranka NSi in zavod “posojata” bančne račune za financiranje kampanj, povezanih s stranko.

Tako je NSi na uradnem spletnem mestu stranke leta 2013 pozivala k donacijam za svojega članka občinskega odbora, denar pa naj bi morebitni donatorji nakazali na tekoči račun zavoda Iskreni.net, leta 2014 pa so v intervjuju za Finance obe strani zanikale kakršnekoli povezave med stranko, zavodom in mediji tega zavoda.

A povezave med zavodom Iskreni in stranko NSi so vidne tudi na drugih področjih. Tako zavod od leta 2007 organizira Festival družin, na katerem se redno pojavljajo NSi veljaki, hkrati pa stranka na svojih spletnih mestih festival omenja kot “naš festival.”

Bodimo bolj aktualni. V intervjuju za portal Iskreni je konec maja 2020 minister Janez Cigler Kralj, eden od ustanovitelj zavoda Iskreni, v kateri lasti je tudi medij Domovina.je, v intervjuju kot minister za delo, družino in socialne zadeve, takole razložil svoje videnje poslanstva zavoda.

Izredno zanimivo je dejstvo, da se minister javno predeljuje in “čuti poslanstvo” zasebnega zavoda in razlaga njegovo delovanje ter hvali ljudi, ki so zavodu donirali denar ter se se laže o tem, kako zavod ni odvisen od “dobrohotnosti vlade”, saj zavod Iskreni že več let prejema davkoplačevalska sredstva.

Domoljubno

Založnik medija domovina.je je zavod Iskreni.

Medij za poslovanje uporablja iste tekoče račune kot neprofitni zavod, v njem najdemo posameznice in posameznike, ki hkrati ustvarjajajo vsebine za portale Domovina.je in Iskreni.net, direktor neprofitnega zavoda Iskreni pa je v predvolilni kampanji za predsednico Slovenije leta 2017 podprl Ljudmilo Novak.

Povezave med stranko, “nevladnim” zavodom Iskreni in “neodvisnim” medijem, ki si ga lasti zavod, so torej več kot očitne. Kar odpira vprašanje – ko “neodvisni” medij dobi denar iz oglaševalske kampanje ministrstva za obrambo – kam se steka ta denar? Posebnega računa za poslovanje medija Domovina.je nismo našli, v donacijskih kampanjah avtorji potencialne podpornike pozivajo, naj donirajo na račun zavoda Iskreni.

Sredstva gredo torej na taisti račun, ki ga “občasno” uporablja tudi koalicijska stranka NSi za sponzoriranje izletov svojih članov.

Vse to je uvod. Sledi glavni problem.

Netransparentno

Glede na to, da gre pri Domovina.je za spletni portal, ki je vključen v oglaševalske mreže, je oglaševanje na tem portalu izredno netransparentno.

Vključenost v oglaševalsko mrežo namreč pomeni, da se brez preciznega določanja pravil oglaševanja s strani naročnika oglasnega prostora oglasi na mediju Domovina.je kažejo samo zato, ker je to spletišče vključeno v oglaševalsko mrežo.

Hkrati se denar, ki ga posamezniki donirajo za medij Domovina.je, steka na račune zavoda Iskreni, kamor gre najverjetneje tudi zaslužek od oglasov slovenske vojske ministrstva za obrambo. Ki jih plačuje z našim, dakoplačevalskim denarjem.

Odgovornost za plasiranje oglasov je tako na strani oglaševalca, ki mora pri vnosu oglasov v oglaševalsko omrežje paziti na omejevanje prikazov na izbrana spletišča, ki ustrezajo njihovemu namenu.

Ministrstvo za obrambo v javnem razpisu zahtevalo oglaševalsko strategijo in jasno navedene medije, v katerih se bodo kazali oglasi za slovensko vojsko, kar pomeni, da tega problema tukaj ne bi smelo biti. Vsaj v teoriji.

Na žalost je praksa zelo drugačna. V naslednjem prispevku bomo pokazali, kako se davkoplačevalski denar v konkretni kampanji ministrstva za obrambo izgublja tudi po izredno problematičnih tovarnah sovraštvah in to mimo uradnih kanalov in kako je ministrstvo za obrambo to storilo navkljub strokovnemu mnenju oglaševalske agencije.


Berete sedmi del serije Slovenska vojska v službi madžarskega sovraštva. Da boste na tekočem, preberite še osmi del ter zaključni komentar.