Berete enajsti del serije Slovenska vojska v službi madžarskega sovraštva. Da boste na tekočem, začnite na začetku oziroma spremljajte celotno serijo.
V seriji “Slovenska vojska v službi madžarskega sovraštva” opozarjamo na izredno netransparenten način poslovanja ministrstva za obrambo, ki z več kot milijon evrov vredno oglaševalsko kampanjo financira tudi spletne portale, povezane s stranko ministra za obrambo (NSi) in največjo koalicijsko stranko SDS.
V enajstem delu bomo preverili, kako skrben gospodar je ministrstvo za obrambo in dokazali, da so se na ministrstvu v teku naše preiskave večkrat zlagali o tem, kako vse niti v roki drži oglaševalska agencija in kako oni nimajo nič pri tem.
To bi moralo zanimati tako skrbnike porabe davkoplačevalskega denarja in množične medije, kot tudi davkoplačevalke in davkoplačevalce, z denarjem katerih razpolaga ministrstvo za obrambo.
Razlogi za spremembe
V okvirnemu sporazumu med ministrstvom za obrambo in izbrano oglaševalsko agencijo lahko v sedemnajstem členu preberemo, da morata podpisnika sporazuma drug drugega obveščati o višji sili, ki bi lahko vplivala na spremembe kampanje.
Spomnimo, da je ministrstvo za obrambo na vprašanja o neskladnosti oglaševalskega načrta in praktične izvedbe septembra 2020 pojasnilo, da so morali načrt večkrat spremeniti zaradi pandemije koronavirusa.
A ko smo oktobra 2020 zaprosili za vpogled v anekse javnega naročila, so nam na ministrstvu odgovorili, da aneksov v povezavi z javnim naročilom oglaševalske kampanje niso podpisovali.
Kje so potem zabeležene spremembe kampanje, vpliv sprememb na porabo oglaševalske proračuna, ki ga financiramo davkoplačevalke in davkoplačevalci?
Glede na to, da pandemija ustreza definiciji višje sile in da ministrstvo samo pojasnjuje, da so morali zaradi nje spreminjati načrt, zakaj potem niso podpisali nobenega aneksa?
Logično bi bilo, da bi agencija ministrstvo obvestila o višji sili pandemije koronavirusa in na njeni podlagi predlagala spremembe kampanje (ukinitev javnih dogodkov, prerazporeditev oglaševalskega proračuna…), ministrstvo za bi se moralo s tem strinjati.
Zakaj tega niso storili?
Z našo preiskovalno zgodbo smo namreč dokazali, da se agencijski predlog oglaševanja ne ujema z dejanskim oglaševanjem, hkrati dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti, s kakšnim razlogom so se oglasi ministrstva za obrambo znašli na spletnih portalih in medijih, povezanih s koalicijskimi strankami.
Na ministrstvo za obrambo smo 11.1.2021 poslali naslednja vprašanja:
- obseg javnega naročila se je zaradi pandemije koronavirusa večkrat spreminjal in prilagajal razmeram na terenu. Zanima me, zakaj niste podpisali nobenega aneksa, ki bi formaliziral te spremembe?
- v okvirnem sporazumu z oglaševalsko agencijo Pristop je v sedemnajstem členu določen pojav višje sile, kjer se morata podpisnika o pojavu višje sile izreči s podpisom aneksa k sporazumu. Glede na to, da se je zaradi pandemije obseg sporazuma večkrat spremenil, aneksov pa niste podpisali, me zanima razlog za tako ravnanje.
Ministrstvo nam je 13.1.2021 odgovorilo:
“Pogodba sklenjena med podjetjem Pristop d. o. o in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije se do sedaj ni spreminjala. Prav tako v obsegu naročila ni prišlo do sprememb. Vse aktivnosti vezane na pogodbo se realizirajo v obsegu kot je določeno v pogodbi. Sprememba glede pogodbe je bila samo v kasnejšem času predvajanja TV oglasov vezanih na izvedbo snemanja s pripadniki Slovenske vojske (COVID 19) za kar pa aneks k pogodbi ni bil potreben saj se je oglaševanje in z njim povezane aktivnosti izvedlo v obsegu določenim s pogodbo.”
Se še spomnite, kako smo septembra 2020 spraševali isto ministrstvo za pojasnilo glede neskladnosti medijskega načrta in dejanskega oglaševanja, ki ni ustrezalo zapisanim ciljem?
Takrat nam je isto ministrstvo odgovorilo takole:
“Ob pripravi medijske in komunikacijske strategije za promocijo Slovenske vojske in vojaškega poklica v lanskem letu ni bilo mogoče predvidevati, da se bo v letošnjem letu zgodila pandemija novega koronavirusa, ki ima precejšen vpliv tudi na medijsko podobo. Strategija je denimo temeljila na predvidevanju dobre pokritosti športnih dogodkov, ki pa zaradi izbruha COVID-19 niso bili izvedeni (npr. olimpijske igre).
Dejstvo je, da je treba medijsko in komunikacijsko strategijo ustrezno prilagajati nastali situaciji, kar seveda terja tudi določene spremembe pri izbiri medijev v posameznem časovnem obdobju. Ker gre za dolgoročno strategijo, se bo obseg oglaševanja v posameznih medijih in nabor teh medijev vseskozi spreminjal (tudi glede na izsledke rednih raziskav o tem, katere medije najbolj spremlja ciljna publika, ki jo nagovarjamo s kampanjo).“
A to še vedno ni vse.
Agencija bi skrivala rezultate
Eden od osnovnih elementov vsake oglaševalske kampanje so poročila o uspešnosti oglaševanja.
Poročila namreč izvajalcu kampanje služijo kot podlaga za izstavljen račun, v njih se vidijo utemeljeni razlogi za izbor medijev, vključenih v oglaševalsko kampanjo in učinkovitost oglaševanja na njih. Naročnik v poročilu lahko vidi utemeljeno porabo denarja, ki ga je namenil za kampanjo, hkrati lahko na podlagi poročila primerja svoje metrike oziroma kazalce uspešnosti oglaševanja.
Ko smo prvič po osmih mesecih poteka kampanje zaprosili za dostop do rezultatov, ki bi jih agencija morala po sporazumu z ministrstvom pripravljati vsakih šest mesecev, smo dobili odgovor, da rezultatov še nimajo.
Ko smo zaprosili drugič, so nam na ministrstvu za obrambo prošnji ugodili in v utemeljitvi razkrili, da je hotela oglaševalska agencija retroaktivno spremeniti status vseh dokumentov, ki jih je v sklopu oglaševalske kampanje posredovala ministrstvu. Ministrstvo se s tem ni strinjalo.
Kaj torej piše v poročilu? Tega danes še vedno ne vemo, ker je navkljub pozitivni odločbi o dostopu do informacij javnega značaja ministrstva za obrambo z datumom 25.3.2021, zadeva še vedno nekje med oglaševalsko agencijo in ministrstvom.
To je nerazumljivo – pravna praksa glede dostopa do informacij javnega značaja v okviru javnih naročil ministrstev in drugih vladnih služb je jasna. Dokumenti poročanja o uspešnosti oglaševalske kampanje ministrstva pa bi morali biti javno dostopni – navsezadnje se iz njih vidi, kako se troši davkoplačevalski denar.
Ministrstvo ignorira poslanska vprašanja
A tudi to še ni vse. Vlada v svojem odgovoru na poslansko vprašanje poslanka dr. Franca Trčka z dne 20.4.2021 odgovarja, da se pri medijskemu zakupu zanaša na strokovne ocene agencije, ki vodi zakup in da se zakup izvaja “z dolgoročno komunikacijsko strategijo”.
V čem je težava? V tem, da “dolgoročna komunikacijska strategija” ne omenja določenih medijev, na katerih so se prikazovali oglasi za Slovensko vojsko in ki jih je plačalo z našim denarjem plačevalo ministrstvo za obrambo. To je dodaten problem za ministrstvo, ki ga očitno navkljub večmesečnim opozorilom o nesmotrnem zakupu agencije ne zanima, kako se troši davkoplačevalski denar in kaj se s tem denarjem dejansko financira.
Hkrati ministrstvo ignorira poslansko vprašanje v delu, ki sprašuje bo dejanski odgovornosti za izbor, saj smo že prej opozorili na dejstvo, da v uradnih dokumentih oglaševalske agencije določenih medijev ni, se pa na njih preverjeno kažejo oglasi za Slovensko vojsko.
Ker še vedno nimamo dostopa do celotnega poročila o uspešnosti oglaševanja tako tudi ne moremo vedeti, ali so mediji, povezani z dvemi koalicijskimi strankami omenjeni v njemu, lahko pa že danes vemo, da mediji ne izkazujejo komercialne zanimivosti, saj imajo obupno nizko gledanost oziroma obiskanost.
Kupovanje časa
V pogovoru z večimi sogovorniki iz javne uprave in novinarskih vrst smo ugotovili, da gre pri vlaganju pritožb na utemeljene in odobrene (!) Zahtevke za dostop do informacij javnega značaja za znano taktiko zavlačevanja in preusmerjanja pozornosti.
Na nedavni okrogli mizi, kjer smo govorili o točno temu problemu, je podobno mnenje delila večina sogovornic in sogovornikov, kar meče izredno slabo luč tako na področje javnega naročanja kot tudi na transparentnost delovanja države.
Hkrati je problem tudi časovna kompontenta – prve zahtevke za dostop do informacij, s katerimi smo hoteli ugotoviti dejansko stanje upravičenosti oglaševalskega zakupa ministrstva za obrambo smo vložili septembra 2020. V maju 2021 še vedno nimamo vseh informacij, hkrati pa smo na večih mestih zaznali neskladja med teorijo in prakso, ki bi morala sprožiti odzive nadzornih inštitucij in državnega zbora.
A odzivi so bili dosedaj medli, določene inštitucije so večkratne pozive k reakciji ignorirale oziroma jih preusmerjale drugam. Dejansko je področje državnih oglaševalskih pogodb črna luknja na področju trošenja javnega denarja, čeprav gre za milijonske posle, država pa je eden od najbolj stabilnih oglaševalcev.
Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!
