Nove povezave med promotorji neonacizma in desno parlamentarno Slovensko demokratsko stranko (SDS) odpirajo nova vprašanja o njeni problematični ideološki podstati. Gre za hkratno nadaljevanje že obstoječih praks in boljšo sistematizacijo ter poskus normalizacije neonacističnega diskurza.

Rodoljub.si: nacionalistični portal v delni lasti stranke SDS

Začnimo z vpisom medija Rodoljub.si v razvidu medijev, ki dokazuje, da gre za nov spletni portal pod nadzorom stranke SDS, kjer je kot izdajatelj navedena založba Nova Obzorja, kot odgovorni urednik pa Andrej Sekulović. Andreja poznamo iz prejšnjih zgodb o promociji neonacizma na portalih, povezanih s stranko SDS in na uradnem spletišču te stranke.

Rodoljub je relativno nov medij, saj je bila domena registrirana konec marca 2021, na njej pa lahko najdemo vsebine, ki so pred tem že obstajale na portalih Demokracija in Nova24TV ter drugih portalih SDS medijskih portalov in se navezujejo na intervjuje z neonacisti, neonacistične teorije zarot in druge vsebine, ki so povezane s tem fenomenom. Na primeru spodnjega članka lahko vidimo, kako je bila vsebina pred objavo na portalu Rodoljub objavljena na portalu Primorska24, kamor je prišla iz časopisa Demokracija.

Datum objave: 19.4.2021
Datum objave: 22.11.2020
Datum objave: 11.11.2020

Sekulovića pa z medijskim podjetjem desne stranke SDS ne povezuje samo novinarska publicistika, temveč mu je založba Nova Obzorja lansko leto izdala tudi knjigo, ki jo je podpisal skupaj z Bogdanom Sajovicem, novinarjem časnika Demokracija.

Andrej Sekulović in moda fašistov

Majica Defend Europe identitarnega gibanja
Majica “Rise above” ameriškega alt-right gibanja

Sekulović se na svojem Facebook profilu med dostopnimi fotografijami večkrat slika v oblačilih različnih alt-right skupin, na Facebooku pa med drugim spremlja tudi stran slovenske trgovine BlackSun Shop iz Domžal, ki ponuja več oblačil in ostalih modnih dodatkov z logotipi alt-right gibanj.

Posnetek zaslona trgovine, kjer prodajajo tudi majice z alt-right simboli (Flak88)

Pomembno oblačil za promocijo alt-right gibanj poudarjajo tudi mednarodni viri:

One way that the clothing socializes young men towards extremist thinking, according to Miller-Idriss, is through constant “playfulness” and game-playing with symbols. Even in countries with lax or no laws against wearing Nazi imagery in public, it’s still not the most socially acceptable thing to stroll around in public with a swastika t-shirt. But the same can’t be said for lesser-known symbols commonly used by white nationalists and neo-Nazis, for example the runic insignia once used by the SS. The Far Right’s Secret Weapon: Fascist Fashion (Colborne, 2019)

SDS in “prvi fašistični medij”

Sekulović po novem redno objavlja tudi na “prvem fašističnem mediju” v državi, kjer mu družbo dela SDS mestna svetnica v MOL, Ana Zagožen. Ta je sicer zadnji prispevek na tem portalu objavila pred dvema mesecema (21.4.2021), medtem ko Sekulović objavlja bolj pogosto.

Spomnimo – lastnik medija Nacionalna tiskovna agencija je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je Janševa vlada podelila status društva v javnem interesu. Hkrati Radio Študent opozarja na še eno podrobnost – na naslovu društva “čisto slučajno deluje podjetje za vezenje personificiranih prtičkov Rverona pod lastniško in direktorsko oblastjo Andreja Okorna, prvega govorca neonacističnih Rumenih Jopičev in nekdanjega vodje ksenofobne skupine dijakov Tu je Slovenija.”

Potencialni poslovni model medijske promocije neonacizma

Spletne aktivnosti stranke SDS, povezave s trol računi in koordinano delovanje na tem področju, so predmet večih domačih in tujih analiz. Trol računi, sinhrono delovanje in druge aktivnosti za promocijo strankarske ideologije pa so vseeno samo en del enačbe.

Kot smo razkrili z zgodbo o “pristrankarizacijidržavnega oglaševanja, bo med predsedovanjem Evropskemu svetu državne oglaševalske pogodbe izkoristil za črpanje davkoplačevalskega denarja v žepe blizu stranke, satelitsko omrežje spletnih medijev pa bi lahko v tem primeru služilo kot platforma za generiranje prikazov oglasov. To je na nekaterih spletiščih opaziti mogoče že sedaj, lahko pričakujemo, da se bo praksa v prihodnosti še razrasla.

Spletišče Utrip Ljubljane spada v okvir SDS medijskih satelitov, relevantnega obiska nima. Zakaj se torej na tem spletišču prikazujejo oglasi za NLB in Telekom Slovenije?

Spomnimo – v preteklosti smo že pisali o podobnih poslih Telekom Slovenije in ostalih podjetij v večinski državni lasti ter ministrstvih, ki zakupujejo oglasni prostor brez jasno razvidnih marketinških strategij in razlogov.

Vse kaže, da gre za dobro premišljen mehanizem črpanja javnega denarja in denarja podjetij, ki bi se rada prikupila stranki.

Hkrati bi lahko neonacistične vsebine in povezanje z neonacisti delovale kot eden glavnih mobilizatorjev pretežno ruralne mladine ter možen dejavnik razbijanja protestov in preusmerjanja pozornosti. Te so se v preteklosti že večkrat izkazali kot hvaležen mehanizem, ko so na protestih izbruhnili nemiri, mediji in javnost pa so nato poročali samo o izgredih. Hkrati so neonacisti delovali kot demotivator množičnega obiska protivladnih protestov, saj so se ljudje zbali nasilja in agresije ter zaradi tega ostali doma.

Kulturni molk in javna skrivnost

V preteklosti smo medijsko promocijo alt-right skupin in posameznikov iz globalnega bazena na medijih, povezanih z SDS, že omenjali, izpostavili pa smo tudi intervju z britansko neonacistko na uradnem spletišču SDS. Teh povezav ni problematiziral niti en osrednji medij v državi, hkrati ni zaznati, da bi se javnost pretirano obremenjevala s tem fenomenom.

Zdi se, kot da ga javnost in mediji ne znajo kontekstualizirati – da se torej bojijo, da bi z obsodbami “golih paktov” z neonacisti še spodbudili aktivnosti in jim dali zelo želeno legitimizacijo v osrednjem medijskem prostoru. A kot opozarjamo, ne gre samo za ideološko držo, temveč se za njo lahko skrivajo izredno precizni mobilizacijski in finančni motivi, ki bi jih morali imeti v mislih. Instrumentalizacija neonacističnih gibanj za doseganje ekonomskih in političnih ciljev je vsekakor nekaj novega.

Seveda, če se nam zdi to kot družbi pomembno.

Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!