Promocijska kampanja cepljenja proti covidu je od samega začetka kazala znake problematičnega medijska zakupa, s katerim so avtorji financirali strankarsko propagando parlamentarnih strank NSi in SDS.
Nove ugotovitve na tem področju pa opozarjajo na še bolj problematičen vidik delovanja strategov, ki bi zaradi protizakonitega delovanja lahko še bolj ogrozil celo oglaševalsko kampanjo za spodbujanje cepljenja pri zakupu oglasov v tiskani Domovini. Če bi seveda državne inštitucije delovale tako, kot bi morale.
Tiskani tednik Domovina so ustvarjalci (Zavod Iskreni, direktor Igor Vovk) konec maja 2021 napovedali kot enega od odrešenikov neuravnotežene medijske scene, njen odgovorni urednik Tino Mamić je v intervjuju pojasnil, da ustvarjalci “verjamemo in podpiramo demokracijo, svobodo in svobodno tržno gospodarstvo. Zavračamo korupcijo in politični klietelizem.” Ob razkritju podrobnosti oglaševalskega posla za kampanjo “Cepimo se” je javnost dobila nasproten občutek.
“Naš problem je to, da se je projekt promocije cepljenja spremenil v klientelistični posel. Žalosten rezultat tega je, da vedno manj ljudi ne zaupa zgolj vladi, ampak tudi cepljenju.” Edino merilo izbire sodelavcev je bila naklonjenost vladi, je za 24ur izjavil raziskovalni novinar Tomaž Modic. Vprašljiv se mu zdi tudi izbor medijev, v katerih je vlada cepljenje oglaševala. Izstopa oglas v brezplačniku Domovina. “Ni jasno, po kakšnem ključu so izbrali medije, ki so dobili oglase za cepljenje,” meni Modic. Kadič pa: “Gre za to, da se je nam je časovno pokrilo, da je Domovina šla v tistem času s tem brezplačnikom na dom.”
A to še ni vse. Izkaže se namreč, da so snovalci novega tednika več mesecev kršili medijski zakon, Ministrstvo za kulturo pa je navkljub prijavam domnevnih očitnih kršitev dopuščalo nezakonito stanje, v katerem so snovalci prišli tudi do proračunskih sredstev.
Razvid medijev: Alfa in omega množičnih medijev
Zakon o medijih v svojem šestnajstem členu v prvem odstavku jasno pove: “(1) Izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid pri pristojnem ministrstvu.”
Vpis medija v razvid je torej obvezen pred začetkom izdajanja oziroma delovanja, gre pa za postopek, ki lahko traja tudi do petnajst dni od prejema popolne vloge. Odgovorni ustvarjalci novih medijev se torej vpisa v razvid lotijo več mesecev pred dejanskim začetkom izdajanja, saj lahko samo na tak način zagotovijo delovanje medija v skladu z veljavno medijsko zakonodajo.
Od Ministrstva za kulturo smo pridobili dokumente, povezane z odločbo vpisa tiskanega tednika Domovina v razvid medijev, iz katere je razvidno, da je medij več mesecev deloval protizakonito, saj ni bil vpisan v razvid medijev. S tem je bila ogrožena tudi oglaševalska kampanja za promocijo cepljenja, saj bi lahko inšpektor za medije prepovedal izdajanje medija, ki je bil eden ključnih komunikacijskih kanalov oglaševalske kampanje. Odpira se tudi dodatno vprašanje: So z novim tednikom hiteli v protizakonito delovanje zato, da bi počrpali javni denar?
Naloži si celotno vlogo vpisa Domovine v razvid medijev (.pdf, 5 MB)
Delovanje brez vpisa v razvid
Prvo napoved novega tednika je 16. maja 2021 objavil Požar report, povzela ga je madžarska tovarna sovraštva, napoved je odmevala po spletu. Že v napovedi so poročali o prvi brezplačni izdaji tednika Domovina, ki bo “20. maja izšel v skrčeni obliki na 32 straneh.” Ironično – sama Domovina (urednik Rok Čakš) je na spletu o lastni tiskani različici prvič poročala dva dni kasneje – 18. maja 2021.
A ne glede na napovedi novega tednika so njegovi snovalci prijavo tednika v razvid medijev vložili šele 21. maja 2021. Ministrstvo jim je tri dni pozneje (24. maj 2021) vpis zavrnilo in s pozivom po dopolnitvi vloge sporočilo, da so v prijavi pozabili navesti programsko zasnovo, pozabili so podpisati temeljni pravni akt, pravna oseba izdajatelja pa ni imela registrirane ustrezne dejavnosti za izdajanje medija. Hkrati so snovalce pozvali, naj v tridesetih dneh vlogo dopolnijo, drugače jim bodo prijavo zavrgli kot nepopolno. Poziv je podpisala mag. art. Alenka Gotar.
Domovina je 21. maja 2021 brez vpisa v razvid medijev najprej izšla kot brezplačni oglasnik z oglasi zavarovalnice Triglav, Telekom Slovenije, zavoda Iskreni ter Urada vlade za komuniciranje. Čeprav je v njej Tino Mamić podpisan kot odgovorni urednik tiskanega tednika Domovina, sta v skopem kolofonu na tretji strani omenjena samo izdajatelj in tiskar.
Snovalci so pojasnili, da gre pri brezplačnemu oglasniku za rešitev problema zasebnostne zakonodaje. Odgovorni urednik Tino Mamić je v intervjuju za spletišče Novi glas izjavil, da je “konkreten predlog (sem) podal februarja, prva številka pa bi morala iziti sredi aprila. Zaradi zakonodaje smo potem morali projekt ustaviti, saj je zakon o varstvu osebnih podatkov izjemno strog. Zato sem predlagal, da pred prvo številko izdamo brezplačnik v 585.000 izvodih, da ga dobi vsaka slovenska hiša.”
Snovalci so nato 26. maja 2021 podpisali programsko zasnovo, v kateri najdemo stavke “kjer je naš denar, tam je naše srce”, ki se prvič pojavi leta 2012 ob lansiranju portala IskreniPLUS, v kateri navajajo, da “če medij od politike zahteva denar, mora žrtvovati svojo avtonomijo. Domovina tega ne počne.”
Prva uradna številka plačljivega tednika Domovina je tako izšla teden kasneje, 27. maja 2021. Medij tudi v času te številke izida ni bil vpisan v razvid medijev. Uredništvo je do uradnega vpisa v razvid medijev izdalo pet številk tednika Domovina, ki so izšle brez vpisa v razvid medijev. Še več – inšpektorat za medije je 18. junija 2021 v času nezakonitega delovanja prejel prijavo o sumu kršitve medijske zakonodaje, nanjo pa do objave tega članka še ni odreagiral. Po uradnih dokumentih je ministrstvo za kulturo tiskani tednik Domovina v razvid medijev končno vpisalo šele 21. junija 2021 – mesec dni po oddaji prve vloge za vpis in tri dni po prijavi o sumu kršitve medijske zakonodaje.
Nejasnosti tako ostajajo. Dejstvo je, da je zavod Iskreni konec maja 2021 brez vpisa v razvid medijev najprej poslal brezplačnik Domovina, nato pa nadaljeval s pošiljanjem (plačljivega) tednika Domovina, ki ga je v razvid vpisal šele konec junija 2021. Hkrati brezplačnika ni omenil v spremenjenih “Splošnih pogojih Zavoda Iskreni”, spremenjenih 13. maja 2021, niti ga ni omenil v prijavi v razvid medijev.
Stalnica: Državni oglaševalski posli
A čeprav Domovina mesec dni ni bila vpisana v razvid medijev in čeprav bi moral medijski inšpektor v mesec dni trajajočem nezakonitem delovanju tega medija ukrepati, to ni motilo velikih oglaševalcev, ki so zakupovali oglasni prostor v temu mediju.
Tako lahko v oglasni številki tiskane Domovine spremljamo oglase Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in drugih podjetij ter že prej omenjeni oglas Urada vlade za komuniciranje, ki je bil namenjen promociji cepljenja proti koronavirusu in ki je predstavljal slabo tretjino celotnega proračuna oglaševalske kampanje.
Tiskana Domovina se je v oglaševalski kampanji Ministrstva za zdravje in Urada Vlade za komuniciranje RS po dostopnih informacijah znašla potem, ko so se snovalci odločili, da bodo namesto letakov navodila za cepljenje spodbujali s celostranskim oglasom na zadnji strani promocijske številke tiskane Domovine.
Dokumenti oglaševalske strategije, ki naj bi spodbujala ljudi k cepljenju proti koronavirusu, so po uradnih virih nastajali konec februarja 2021. V njih je predvidena časovnica od prvega marca 2021 do treh mesecev po začetku vsesplošnega cepljenja, med predvidenimi tiskanimi mediji pa Domovina ni omenjena. Za produkcijo, tisk in distribucijo letakov naj bi bil zadolžen NIJZ.
Dve poročili ob izdaji računov, ki pokrivata obdobje od 19. februarja do 18. aprila 2021, ne vsebujeta informacij o tem, da bi se predlog medijskega zakupa kakorkoli spreminjal oziroma da bi odločevalci sprejeli izredno pomembno odločitev o opustitvi prvotnega načrta tiskanja letaka ter vključitev brezplačnika Domovina.
Nato pa se v poročilu o oglaševalski kampanji, datiranim s koncem maja 2021, pojavi opomba, da so 12. maja 2021 začeli z drugo fazo in se “zaradi ekonomskih razlogov (1/4 cene lastne produkcije in distribucije letakov) (smo se) odločili za sodelovanje s promocijsko izdajo novega tednika Domovina (dne 21.5.2021, dostava brezplačne izdaje 585.000 izvodov, predvidoma v vsako gospodinjstvo v Sloveniji).”
Izredno zanimivo je primerjati datume prvih napovedi novega tednika in odločitve snovalcev oglaševalske kampanje za spodbujanje cepljenja proti koronavirusu, saj je od začetka druge faze (12. maj 2021) promocijske kampanje, kjer je bilo tiskanje letakov še vedno predvideno v okviru NIJZ, in prvo napovedjo novega tednika (16. maj 2021), minilo manj kot teden dni. Snovalci strategije oglaševanja so torej očitno v tednu dni preklicali že potrjene načrte, pridobili konkurenčne ponudbe, se dogovorili z novim ponudnikom in izvedli spremenjeno obliko oglaševalskega zakupa.
Hkrati še v času pisanja tega članka na spletišču Domovina ni mogoče pridobiti informacij o ceni oglasnega prostora v tiskanemu tedniku Domovina, temveč ustvarjalci ponujajo samo možnost zakup oglasnega prostora na spletišču Domovina.je in spletni strani družinskega zavoda Iskreni.net. To je nerazumljivo, saj bi pričakovali, da se bo novi tednik takoj spustil v boj za oglaševalce na medijskem trgu. Kot zanimivost – na Domovino smo naslovili prošnjo po ceniku oglaševalskega zakupa, pa ga do zaključka redakcije nismo prejeli.
Nedostavljeni izvodi: “To bi si zaslužilo temeljito novinarsko raziskavo”
A poleg političnega predznaka brezplačnika je potrebno opozoriti še na dodaten problem glede državne kampanje za spodbujanje cepljenja, s katero je Urad Vlade republike Slovenije za komuniciranje plačal dobrih dvanajst tisoč evrov davkoplačevalskega denarja – problem nedostavljenih izvodov.
Ker je bila tiskovina označena kot “brezplačni oglasnik”, je zaradi veljavne zakonodaje na tem področju poštarji niso dostavljali v nabiralnike, ki nosijo AKOS nalepko, poleg tega pa so ustvarjalci beležili tudi težave z dostavo v nabiralnike, ki te nalepke niso imeli.
Težava z nedostavljenimi izvodi je bila tako velika, da so jo opazili celo ustvarjalci tednika. Tino Mamić je namreč za Gorenjski glas izjavil, da “…pritožbe ljudi iz več krajev kažejo, da veliko število natisnjenih izvodov sploh ni prišlo na svoj cilj. Po njegovem bi si to zaslužilo temeljito novinarsko raziskavo,” nato pa v članku, objavljenim na Požar report še dodal, da je brezplačnik “prišel na nekaj tisoč naslovov manj, kot je bilo dogovorjeno in bo tudi plačano.”
Trenutno na Facebook profilu odgovornega urednika tednika Domovina, Tina Mamića, še vedno stoji izpostavljen zapis iz 25. maja. Avtor piše: “Noro. Ogromno ljudi brez rumenih nalepk ni dobilo Domovine. Znanka je protestirala na pošti in dobila naslednji odgovor, ki pove vse: “Ugotovljeno je bilo, da se je distribucija tako letaka oglasnik Domovina kot tudi ostalih letakov dosledno opravljala. Letaki se za navedeno dostavno pošto stojno zlagajo in prispejo na pošto skupaj z ostalimi letaki. Glede na navedbe lahko dopuščamo edino možnost, da je bil ob strojnem zlaganju letak pomotoma izpuščen, vendar ne moremo tega z gotovostjo ne potrditi, ne zanikati.”
Obrnili smo se na AKOS, ki nas je usmeril na Tržni inšpektorat, kjer so nam sporočili, da “informacije o tem, zakaj v predalčnike ni bil vstavljen brezplačnik Domovina in zakaj je bila vstavljena tiskovina ob tridesetletnici slovenske države, nima.” Predlagali so nam, da naj se obrnemo na pošiljatelje tiskovin. UKOM nam na vprašanja ni odgovoril.
Lahko rečemo, da je Urad Vlade republike Slovenije za komuniciranje tako domnevno zaradi bolj ugodne ponudbe kritično komuniciranje navodil za cepljenje proti koronavirusu zaupal mediju, ki sploh ni dosegel ciljne javnosti, v času oglaševalske kampanje ni bil vpisan v razvid medijev in je zaradi strankarskega predznaka pri delu ciljne javnosti že tako ali tako sprožal odpor in dvom v avtentičnost vsebin. A tudi to še ni vse.
Četrtina cene letakov
V poročilu o oglaševalski kampanji “Cepimo se” lahko na četrti strani preberemo opombo, da bodo namesto letakov oglas za cepljenje avtorji kampanje objavili v tiskani Domovini, ki izide 20. maja 2021 in da je oglaševalski posel cenovno ocenjen na četrtino cene lastne produkcije in tiskanja letakov. Preračunano to pomeni, da so ustvarjalci kampanje prvotni strošek tiskanja letakov ocenili na 50.700 evrov.
A če pogledamo skupen strošek celotnega medijska zakupa iz iste tabele, lahko vidimo, da so ustvarjalci na koncu za oglase na televizijskih in radijskih postajah ter oglasniku Domovina plačali samo 41.922,50 evra, kar odpira vprašanje: “Koliko denarja so pravzaprav načrtovali za medijski zakup?”
Če so letaki prvotno stali več kot celoten medijski proračun in če ugibamo, da so ustvarjalci potrebovali le teden dni za sklenitev bolj ugodnega posla, kako so vedeli, da ta denar sploh imajo? Medijski zakup na televizijskih in radijskih postajah se namreč sklepa vnaprej, iz tabele pa je razvidno, da so prve zakupe opravljali že v aprilu in začetku maja.
Dodatno neodgovorjeno vprašanje na področju pošiljanja tiskovin za spodbujanje cepljenja proti koronavirusu je še vprašanje glede izločitve NIJZ pri pošiljanju. Zakaj letaka niso poslali iz nacionalnega inštituta, tako kot je bilo to predvideno v strategiji? Na NIJZ nam na naša vprašanja glede splošnih praks priprave in distribucije tiskovin niso odgovorili.
“Vi niste medij!”
Ko smo od odgovornih poskušali pridobiti odgovore na vprašanja o podrobnostih zakupa, se je zgodilo nekaj zanimivega.
Najprej nam je v petek, 9. junija ob 12:11 na elektronsko sporočilo z vprašanji odgovoril Tino Mamić in nam pojasnil, da na vprašanja ne bo odgovarjal, ker spletno mesto The L Files ni vpisano v razvid medijev. Nato je nam je Edvard Kadić isti dan ob 12:49 poslal podoben odgovor in od nas zahteval “potrdilo, da ste res novinar, tako, da pošljete dopis z uradnega službenega naslova s potrdilom odgovornega urednika.” Končno smo tudi z UKOM v soboto, 10. junija zjutraj prejeli odgovor, kjer prosijo “da nam vprašanja pošljete s službenega e-naslova medija, za katerega delate, oz. potrdilo odgovornega urednika medija, za katerega pripravljate prispevek.”
Odgovorni so se torej s formalizmom izognili odgovorom na vprašanja glede logičnosti izbora in na vprašanja o tem, kdaj so izvedeli za ugoden oglaševalski posel brezplačnika Domovina. Očitno so mediji brez vpisa v razvid primerni samo za državne oglaševalske kampanje, ne pa tudi za odgovarjanje na vprašanja glede problematičnosti zakupa.
Mediji in kanaliziranje denarja
Celoten primer plasiranja oglasov za spodbujanje cepljenja proti koronavirusu kaže na problematično in kaotično sfero množičnih medijev, v kateri se kaže več znakov zlorab davkoplačevalskega denarja, nesmotrnega dogovarjanja in nepoznavanja področja kriznega komuniciranja v času pandemije. Hkrati so se snovalci kampanje z nesmotrnim oglaševalskim zakupom izpostavili tveganju prepovedi delovanja, ki je v domeni medijskega inšpektorja pri ugotavljanju kršitev medijske zakonodaje.
Če k temu dodamo še problematično delovanje na področju dostavljanja tiskovin in nerazumljivo igranje z davkoplačevalskim denarjem na področju plasiranja oglasov za cepljenje v “promocijsko izdajo” tednika Domovina, lahko hitro ugotovimo, da namen snovalcev medijskega projekta očitno ni bilo objektivno informiranje splošne javnosti, temveč finančna podpora propagandističnim projektom.
Glede na aktualne rezultate o precepljenosti splošne populacije, ki opozarjajo na izredno nizko stopnjo precepljenosti, strokovnjaki pa že opozarjajo na katastrofalno jesen pa ne govorimo samo o problematičnem medijskem zakupu, financiranju strankarsko povezane propagande in nestrokovnemu vodenju kampanje za promocijo cepljenja, temveč gre za dejansko ogrožanje človeških življenj.
Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!
