Komentar je nastop direktorja zavoda Državljan D, Domna Saviča, na 44. izredni seji Odbora za kulturo v Državnem zboru, 11.10.2021

Spoštovane, spoštovani,

zahvaljujem se vam za vabilo na sejo in se hkrati opravičujem za zamudo. Mednarodni javnosti sem moral namreč še enkrat razložiti, kako lahko v Sloveniji koalicija z davkoplačevalskim denarjem financira s strankami lastniško in kadrovsko povezana trobila, pa se to nikomur ne zdi problematično.

Kurz vas gleda! In se čudi! V Avstriji so namreč v v pisarne Kurzeve stranke vkorakali preiskovalni organi, ker naj bi Kurz z oglaševalskimi pogodbami vplival na medijsko poročanje. V Sloveniji namreč operiramo z večmilijonskim letnim proračunom državnih oglaševalskih pogodb, ki na več koncih zalagajo strankarska trobila, pa se nikomur nič ne zgodi.

Zahvaliti se moram strankam SMC in Desus za njihovo podpis pod sklicem te seje. Lepo je, da želijo razpravljati o pritiskih sosednjih držav na naše medije. V zadnjih dneh lahko namreč spremljamo protest madžarskega veleposlaništva našemu Ministrstvu za zunanje zadeve zaradi Mladinine naslovnice, POP TV pa je poročal o pritiskih na njihove novinarje, ki naj bi domnevno prihajali s strani hrvaških oblasti.

Ooops, se opravičujem. To je bilo iz leta 2019, danes je stvar malo drugačna. Danes SMC in Desus ploskata uničevanju Slovenske tiskovne agencije, nažiranju avtonomija javne RTV in vedno bolj povampirjenemu financiranju strankarskih trobil Domovina, Demokracija in Nova24TV z davkoplačevalskim denarjem iz državnih oglaševalskih pogodb. Skratka – ko pritiska tujec, je to problem. Ko pritiska domača Gazda, je vse OK.

Radi bi se pogovarjali o medijski koncentraciji, opozarjate na problem enoumja. V sklicu te seje je mogoče prebrati, kako so “kakovostni mediji nosilci kulture in njeni soustvarjalci. Nenadomestljivi so kot izvajalci pravice javnosti do obveščenosti, pri razvijanju nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika, utrjevanju temeljnih družbenih vrednot, kot so človekove pravice, demokratičnost in strpnost, za razvoj izobraževanja in znanosti, za uveljavljanje kulture javnega dialoga ter utrjevanje pravne in socialne države.”

Dovolite opazko. »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?«

Če ste v svojem sklicu seje in navajanju kakovostnih medijev kot nosilcev kulture, potem je naravnost bizarno, da ne rečem hinavsko, da ste popolnoma spregledali bruno financiranja strankarskih trobil Nova24TV in Domovina ter priveskov z davkoplačevalskim denarjem prek mehanizma državnih oglaševalskih pogodb.

Primerov je za cel fascikel.

Od ministrstva za obrambo, ki oglaševalski denar deli brez tržne logike in ne zmore pojasniti, zakaj oglasni prostor na propagandnih trobilih zakupuje kar vnaprej, do ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki denar iz evropskih projektov preusmerja v kanalizacijo propagandnih trobil.

Pazite – istih trobil, ki so za točno ta denar v preteklosti trdila, da bo šel za financiranje propagande. Kako je to mogoče? No, ko je projekt podpisovala koalicijska SMC, je bil NSi s svojim podaljškom Domovina v opoziciji. Ko je denar dejansko prišel na ministrstvo, je bil glavni minister iz NSi. Vse je jasno kot beli dan.

Da katastrofalne kampanje za spodbujanje cepljenja niti ne omenjamo. Tam je šlo več kot polovica vsega denarja za financiranje strankarsko povezane propagande Nova24TV in Domovina – pri čemer se je na koncu izkazalo, da sporočilo sploh ni doseglo naslovnika.

Stvari v zadnjem času postajajo vedno bolj vulgarne. Lanskega oktobra je tako UKOM od ministrstev s pravilnikom zahteval, da morajo oglaševalski proračun razdeljevati uravnoteženo in da MORAJO denar deliti levim in desnim medijem. Kako je to izgledalo v praksi, lahko vidimo na primeru ministrstva za kmetijstvo, ki je proračun oglaševalske kampanje o informiranju javnosti, da “gozd obstaja!” brez kakršnekoli tržne logike razdelilo z uravnilovko.

Državne oglaševalske pogodbe, na katere se pregovorno prijavlja samo ena oglaševalska agencija in ki vse po vrsti izkazujejo iste anomalije, so ena od večjih rak ran slovenskega medijskega prostora. Na to opozarjam od leta 2018. A opozoril ne sliši nihče. O tem se ne govori. Tega se ne problematizira.

Če ste v svojem sklicu in navajanju medijske odgovornosti za razvoj strpnosti iskreni, potem je naravnost bizarno, da ne rečem hinavsko, da ste spregledali več let trajajočo prakso promocije neonacizma in sovraštva proti spolnih manjšinam, ki jo že več let opažajo v tujini in ki jo prek državnih oglaševalskih pogodb financiramo vsi davkoplačevalci.

Nova24TV je v večih tujih virih omenjena kot promotor neonacistične ideologije in njihovih teorij zarote, na tem mediju lahko vidimo oglase, ki jih plačujemo davkoplačevalci, to trobilo prejema medijske subvencije. Portal strankarskega zavoda Iskreni, ki ima v lasti trobilo Domovina, več tujih virov omenja kot vir sovraštva in nestrpnosti do spolnih manjšin, ministrstva v ta dva portala dajejo davkoplačevalski denar.

Ampak o tem se ne govori. Tega se ne problematizira.

Če ste v svojem sklicu in navajanju medijske odgovornosti za utrjevanja pravne in socialne države iskreni, potem je naravnost bizarno, da ne rečem hinavsko, da se na danes ne pogovarjate o financiranju sovraštva in propagande trobil Domovina in Nova24TV z davkoplačevalskim denarjem, ki je v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli in načelom pravne države.

Sklic v drugem delu po mojem mnenju razkrije vaš pravi namen. Ni problem koncentracija, problem je “usmeritev”. Tako kot sovražite spolne in etnične manjšine, sovražite medije, ki vam kažejo ogledalo. Ki opozarjajo, ki kritizirajo, ki govorijo: “Cesar je gol!”

V sklicu seje namreč govorite o “večini obravnavanih medijev,” ki imajo “prepoznavno politično in nazorsko noto, da leva stališča prevladujejo nad desnimi. To še posebej velja, če upoštevamo doseg posameznih medijev, saj so tisti, ki so na vrhu spremljanosti, bolj naklonjeni levi politični opciji in pogledom, ki v slovenskem prostoru veljajo za levo usmerjene.”

Se pravi – problematizira se lastništvo in gledanost ter branost medijev, ki niso vaši. Ki ne trobijo strankarskih floskul, ki jih nimate pod totalnim nadzorom in ki vas motijo pri korakanju v avtokracijo. Mogoče bi se enkrat vprašali, kako je to mogoče? Kako je mogoče, da v Sloveniji od osamosvojitve naprej nismo znali vzpostaviti branih in gledljivih “desnih” medijev? Kako je mogoče, da se “desni” mediji v delnem odkritem in zakritem lastništvu parlamentarnih strank vedno znova spremenijo v trobila strankarske ideologije?

Naj vam namignem – trobil tipa Domovina in Nova24TV noče brati nihče, še vaša volilna baza ne. Kako vem? Ker je gledanost in branost trobil veliko manjša od rezultata desnih strank na volitvah. In kdo je kriv? Levica? Prosim vas. In namesto, da bi se snovalci “desnih” medijev vpisali na FDV oziroma naredili kak spletni tečaj novinarskega pisanja, raje uničujejo berljive, gledane in spoštovane medije in se pri tem sklicujejo na “demokratične vrednote”.

Preden zaključim, pozivam še k odstopu ministra za obrambo, Mateja Tonina, uradno iz stranke NSi, dejansko pa podpornika režima SDS. Pozivam k odstopu ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška, pozivam k odstopu ministra za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti, Janeza Ciglerja Kralja, pozivam k odstopu ministra za zdravje, Janeza Poklukarja. Na vseh teh ministrstvih se namreč kažejo znaki zlorabe davkoplačevalskega denarja za financiranje strankarske propagande, navkljub večkratnim javnim opozorilom pa odgovorni niso in ne odreagirajo.

Naj zaključim. Slovenski medijski prostor si je podredila strankarska politika desničarskih ekstremistov, ki ne prenese opozicije in svobode. Z mehanizmi zakonodajnega, ekonomskega in uličnega pritiska grozi, trga, uničuje, tlači neodvisne in samostojne medije in se pri tem ne ozira na posledice. Kar je najhuje – vse to počne s tihim soglasjem koalicijskih strank in opozicije, ki v boju moči argumenta proti argumentu moči žal potegne krajšo. In hvala Kurzu, da nam je vsem skupaj pokazal nesprejemljivost takih praks v Evropski uniji. Kjer se zaenkrat še vedno nahajamo tudi mi. Vsaj na papirju.