Da se medijski podaljški stranke NSi izdatno in neupravičeno financirajo z javnim denarjem predvsem takrat, ko so na političnih pozicijah predstavniki te stranke, že veste. Da gre pri velikemu številu oglaševalskih kampanj, ki se vrtijo na spletišču zavoda Iskreni in njegovega medija Domovina.je, tudi. Tale zaznamek naj tako služi samo za potrjevanje že znanega.
DARS in oglaševanje varne vožnje
Tik pred mega-volilnim letom je DARS razpisal javni razpis za pol milijonov evrov davkoplačevalskega denarja vredne oglaševalske pogodbe za promocijo zakonsko obveznih e-vinjet. Gre za nov sum nesmotrne rabe davkoplačevalskega denarja, ki ga bodo vodilni na Ministrstvu za promet in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji zagotovo usmerili tudi na naslove propagandističnih trobil. To vemo zato, ker DARS že sedaj izdatno oglašuje na trobilu, povezanemu s stranko NSi.
Ironično pri vsej zadevi je prav ta transparentnost netransparetnega poslovanja, kjer so trobila sama v vlogi lisice iz prilike o kislem grozdju. Lansko leto (april 2020) so namreč na DARS naslovili vprašanja glede njihovih oglaševalskih zakupov in se spraševali o njegovi smotrnosti.
Oglaševanje s strani upravljalca avtocest se zdi, še posebej ob dejstvu, da imamo v Sloveniji javno agencijo, ki skrbi za ozaveščanje glede varnosti v prometu, povsem nesmiselno. Ključne informacije, ki jih državljani potrebujemo za spremljanje del, spremenjene signalizacije in stanja na avtocestah, mediji večinoma objavljajo v svojih vesteh, zato oglasi za ta namen niso potrebni. O razmerah na cesti pa se lahko pozanimamo na njihovem cestnem servisu (Domovina.je, 2020).
Vmes se je zamenjala vlada in na vodilne položaje Ministrstva za promet in Javne agencija Republike Slovenije za varnost prometa so se zavihteli kadri stranke NSi. S tem pa se je spremenila tudi sprejemljivost “popolnoma nesmiselnih oglasov” na trobilih taiste stranke.
Tako lahko na portalih Iskreni.net in Domovina.je že dalj časa spremljamo oglase za varno vožnjo, ki jih plačujemo davkoplačevalci. In to navkljub drži taistega medija, da gre za nesmiselno oglaševanje, ki povrhu vsega še ne prinaša rezultatov.
DARS je pojasnil, da je bila “zavodu Iskreni na podlagi ponudbe izdana naročilnica v znesku 4.920 EUR (brez DDV) oz. mesečno 1.230 EUR (brez DDV), za objavo sporočil za višanje prometne varnosti in večjo pretočnost avtocestnega omrežja v obdobju štirih mesecev (september-december 2021). Gre za objavo oglasov na portalih domovina.je in iskreni.net ter v tedniku Domovina.“
Neiskreni in ministrstvo za družino
Spomnimo na oglaševalsko kampanjo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v kateri smo zasledili identičen model negodovanja trobila, ko to ni bilo vključeno v oglaševalsko kampanjo, za katero je trobilo trdilo, da je nesmiselna in molk trobila v trenutku, ko so se oglasi za taisto oglaševalsko kampanjo začeli prikazovati na njem.
Šlo je za projekt Sodelovalnica, financiran tudi iz Evropskega socialnega sklada, ki je spodbujal zmanjšanje stereotipov na delovnem mestu in kjer je ministrstvo naknadno spreminjalo načrte oglaševalske agencije, ki v začetku niso vključevali strankarskih trobil. Ministrstvo takrat ni znalo pojasniti, po kakšnem ključu so predlagali spremembe in zakaj so bile te spremembe sploh potrebne, povezave z strankarskimi kadri pa so bile vnebovpijoče.
Očitno se pri oglaševalski kampanji DARS kažejo stari vzorci prisilnega financiranja s stranko povezane propagande, ki je zaradi tržne nezanimivosti drugače niti ni mogoče podpirati. A tudi to še ni vse – v preteklosti sta NSi in zavod Iskreni sodelovala tudi pri izobraževanju kadrov in zbiranju denarja, kar odpira nove sume, da bi šel denar iz računa zavoda Iskreni tudi za cilje stranke NSi.
V letu 2020 in letu 2021 je zavod Iskreni iz naslova ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejel skoraj 40 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.
Neiskreno ministrstvo za obrambo
Seveda je tukaj še ministrstvo za obrambo s svojo popolnoma zavoženo več kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja vredno kampanjo, ki je prav tako izdatno oglaševalo na trobilih stranke NSi in kjer so se kazali identični vzorci neupravičenega financiranja mimo agencijsko sestavljenega oglaševalskega načrta.
Takrat smo prvi opozorili na neskladja med napovedjo in izvedbo zakupa, na popolnoma nore številke poročanja izvedenga zakupa in molk vseh vpletenih, od državnega zbora do nadzornih inštitucij, iz uradnih dokumentov pa je bilo mogoče razbrati tudi vpletanje ministra v potek kampanje. K temu lahko dodamo še izredno netransparentno poročanje o izvedbi kampanje, ki dodatno omogoča zlorabe davkoplačevalskega denarja.
Dodatno smo lahko po izvedeni kampanji v medijih brali še opozorila o tratenju davkoplačevalskega denarja tudi po učinku kampanje, saj tega preprosto ni. Šlo je torej za dvojno škodo – davkoplačevalski denar se troši neučinkovito in netransparentno, hkrati se s tem denarjem financirajo strankarska trobila.
Zaradi netransparentnega trošenja davkoplačevalskega denarja skozi oglaševalske agencije ni znano, koliko denarja je zavod Iskreni prejel iz naslova ministrstva za obrambo.
Finale šele prihaja
Vrnimo se k Družbi za avtoceste Republike Slovenije in novim napovedim oglaševalskih pogodb za promocijo elektronskih vinjet. Z javnim razpisom, težkim kar pol milijona davkoplačevalskih evrov bo Družba v sodelovanju s skupino Pristop promovirala nakup obveznih e-vinjet.
Gre za dosedaj že utečeno prakso povezovanja ministrstev pod taktirko NSi in agencije/skupine Pristop, ki je v dobrem letu in pol prejela že 3,42 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Spomnimo – po uradnih dokumentih UKOM so državne oglaševalske pogodbe na letni ravni vredne 8 milijonov evrov, kar preračunano pomeni, da je NSi odgovoren (če dodamo še pol milijona napovedane kampanje za e-vinjete) za slabo polovico tega zakupa.
Z njim seveda izdatno financira tudi svoja strankarska glasila, ki nato sodelujejo pri napadanju opozicije, širjenju laži in propagande ter promociji vladne ekipe. S tem pa ne škoduje samo javnemu diskurzu, temveč tudi briše meje smotrnega javnega naročanja in iz državnih oglaševalskih pogodb dela para-subvencije strankarskim trobilom na škodo medijev in davkoplačevalcev.
Pri najnovejši pogodbi DARS in znesku 470.920,00 evrov (DDV vključen), ki bo moral biti porabljen v 16 mesecih, ne gre za najvišji znesek analiziranih oglaševalskih pogodb (to mesto še vedno pripada MORS in 1,2 milijona vredni oglaševalski pogodbi za 24 mesecev), gre pa za enega od večjih.
Primerljiva je recimo 1,1 milijona vredna pogodba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je razporejena čez 36 mesecev, v absolutnem znesku pa oglaševalska pogodba Ministrstva za kmetijstvo, ki bo s 366.000,00 evri v dveh mesecih oglaševalo gozd.
Paradržavne subvencije za strankarska trobila
Na večih mestih lahko opažamo, kako so se v času aktualne vlade povečala proračunska nakazila iz naslova državnih oglaševalskih pogodb na strankarska trobila Nova24TV in Domovina. Iz Erarja tako lahko vidimo, da je madžarska tovarna sovraštva samo v letošnjem letu prejela skoraj polovico vseh proračunskih sredstev od začetka svojega obstoja. Pri zavodu Iskreni je teh sredstev v letošnjem letu malo manj, “samo” ena tretjina.
Mehanizem prihodkov so v večini primerov prav državne oglaševalske pogodbe, ki predstavljajo enostaven način kanaliziranja davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe, brez resnih nadzornih varovalk in brez kakršnekoli odgovornosti. Ker se praviloma oglašuje splošne cilje, pri katerih je neuspeh izredno težko določiti, hkrati pa lahko hitro statistično dokažemo “uspešnost” kampanj.
A največji problem sploh ni koalicija sovraštva, temveč pomanjkanje sistemskih mehanizmov, ki bi take kraje davkoplačevalskega denarja zaznali takrat, ko se dogajajo in jih preprečili. Računsko sodišče zaenkrat ne kaže zanimanja za to prakso, čeprav je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel že javno povedal, da so državne oglaševalske pogodbe problematičen mehanizem, tudi opozicija zaenkrat ni zbrala dovolj poguma za ugriz v to gnilo jabolko.
Novo leto je pred vrati. Mogoče bo v 2022 boljše. Skrajni čas bi že bil.
