Opozarjamo na vedno bolj razširjeno prakso pojavljanja novinarjev in urednikov javnega zavoda RTV Slovenija v oglasnih sporočilih, kar je po našem mnenju nedvoumna kršitev poklicnih standardov RTV Slovenija in hkrati tudi kršitev Zakona o medijih.
Poklicni standardi v točki 19.5 zapišejo, da “Uredniki, novinarji in voditelji oddaj na RTV Slovenija ne smejo nastopati v oglasih in promocijskih prispevkih, niti sodelovati pri snovanju teh z ustvarjalci (oglasnimi in PR-agencijami) oglasnih in promocijskih vsebin.”
Zakon o medijih v svojem 99. členu jasno zapiše, da “Novinarji in voditelji televizijskih poročil ne smejo nastopati v oglaševanju.” Za regulacijo tega področja je zadolžen AKOS, ki je že prejel naši prijavi obeh primerov, ki jih opisujemo v nadaljevanju.
[18.01.2021] AKOS: Pirkovič in Možina nista novinarja
AKOS se je danes na naše prijave odzval z odločitvijo, da ob naši prijavi inšpekcijskega postopka ne bo uvedla.
Odgovor je identičen v obeh primerih in sicer agencija pojasnjuje, da (poudarki so naši, združili smo obe imeni) “agencija ugotavlja, da navedena prepoved nastopanja v oglaševanju velja za voditelje in novinarje televizijskih poročil, ne pa tudi za novinarje in voditelje programskih vsebin drugih žanrov ali zvrsti. Na podlagi razpoložljivih podatkov agencija ni ugotovila, da bi bila Igor Pirkovič/Jože Možina novinarja ali voditelja poročil, zaradi česar ni mogla ugotoviti kršitve prvega odstavka 99. člena Zakona o medijih.”
Gre za črkobralsko interpretacijo Zakona o medijih, ki odpira nova vprašanja o smotrnosti zakonodaje in učinkovitosti regulacije tega področja.
Novinarji in voditelji
Tako Možina kot tudi Pirkovič sta umeščena na delovno mesto “novinar, glavni komentator/voditelj v informativnem programu”, na istem delovnem mestu najdemo tudi Igor E. Berganta, Eriko Žnidaršič, Tanjo Starič.
Igor Pirkovič je voditelj oddaje Odkrito, ki spada v informativni program. V špici oddaje je uradno podpisan kot voditelj oddaje. Jože Možina je voditelj oddaje Intervju, ki spada v informativni program. V špici oddaje je uradno podpisan kot voditelj in pripravljalec oddaje ter kot urednik oddaje, ki nastaja v informativnem programu.
Voditelj poročil kot delovno mesto po besedah večih virov na javnemu zavodu RTV Slovenija ne obstaja, saj je to delo, ki ga lahko opravlja vsak novinar umeščen na delovno mesto, ki ima v opisu del “vodenje, ki ima opravljeno šolanje nastopanja pred kamero. Vsakokratni odgovorni urednik se skupaj s pristojnimi uredniki odloči, kdo bo vodil poročila, tako da oba zgoraj omenjena novinarja vsekakor spadata v to kategorijo.
Še več – oba prijavljena sta po svojem statusu na javnemu zavodu RTV Slovenija v samem vrhu kadrovske lestvice, za katere zavod zahteva najvišje standarde delovanja. Spomnimo – ko smo oba primera prijavili odgovornim na zavodu, se ne programski svet, ne generalni direktor javnega zavoda, ne direktor televizije niso hoteli opredeliti do njihovih domnevnih kršitev.
AKOS in definicije
Nejasno je, kako je AKOS prišel do ugotovitve, da oba prijavljena nista voditelja in novinarja poročil, saj iz zgoraj napisanega izhaja, da na zavodu RTV Slovenija zasedata delovno mesto, ki ima pod delovne naloge zavedeno tudi vodenje poročil. Pa ne samo to – oba bi lahko po naročilu urednikov delala tudi prispevke za poročila, na primer za Odmeve.
Ker gre pri 99. členu za posebno kategorijo televizijskih in radijskih poročil, kjer uredniki na dnevni bazi dodeljujejo vloge in naročajo prispevke, je tako popolnoma nerazumljivo, od kje Agenciji interpretacija na podlagi “razpoložljivih podatkov”, da oba prijavljena ne spadata v to kategorijo.
Na odločitev Agencije smo se že pritožili in jim posredovali zgornje informacije o delovnem mestu in obsegu dela, ki ga Možina in Pirkovič morata opravljati kot redno zaposlena na javnem zavodu RTV Slovenija.
Črkobralsko interpretiranje zakonodaje brez upoštevanja dejanskega stanja bi namreč lahko razumeli tudi kot dajanje potuhe bolje situiranim delavcem na javnem zavodu RTV Slovenija, taka interpretacija pa po našem mnenju vodi v kaotične razmere, kjer je svetim kravam dovoljeno vse.
[06.01.2021] Primer 1: Jože Možina
Novinar in urednik na RTV Slovenija, Jože Možina, že dalj časa oglašuje svojo knjigo v etru televizijske postaje Nova24TV, ki je na večih mestih povezana z desničarsko stranko SDS, znana pa je tudi po promociji neonacistične ideologije.
Na to dejstvo smo obvestili Varuha gledalčevih pravic na javnemu zavodu RTV Slovenija, ki je v svojem poročilu za november 2019 zapiše, da “meni, da je očitek o kršitvi 19.5 točke poklicnih meril in načel novinarske etike upravičen ter da je takšno pridobitniško samoreklamiranje novinarja javnega medija etično sporno.”
Programski svet zavoda RTV Slovenija je na seji oktobra 2019 sprejel sklep, da mora generalni direktor zavoda RTV Slovenija natančneje opredeliti odnos do delovanja ustvarjalcev RTV Slovenija zunaj službe,” kar lahko označimo za izmikanje odgovornosti, saj so kršitve že sedaj jasno opredeljene.
Zakon o medijih v svojem 99. členu jasno prepoveduje pojavljanje novinarjev v oglasnih sporočilih. Za regulacijo tega področja je zadolžen AKOS, ki mu je Inšpektor za medije v začetku januarja 2022 odstopil našo prijavo iz novembra 2021.
Primer 2: Igor Pirkovič
Tudi novinar in urednik na RTV Slovenija, Igor Pirkovič, oglašuje svoje knjige v etru že prej omenjene televizijske postaje.
Gre torej za identično prakso kot pri novinarju in uredniku Jožetu Možini, pojavlja pa se na isti televizijski postaji, povezani z desničarsko stranko SDS. AKOS je že dobil prijavo primera, o širitvi prakse pa smo obvestili tudi Varuhinjo gledalčevih in poslušalčevih pravic na zavodu RTV Slovenija.
Sklepamo lahko, da je neodzivnost pristojnih organov del razlogov za širitev praks, kjer se delavci javnega zavoda pojavljajo v oglasnih sporočilih, za povrh vsega pa se to dogaja na izredno problematičnih medijih. S tem ustvarjalci rušijo ugled javnega zavoda in po našem mnenju kršijo medijsko zakonodajo.
Molk odgovornih
Naravnost bizarno je, da Programski svet javnega zavoda RTV Slovenija na prijavljene kršitve še ni odreagiral, prav tako še vedno čakamo na odziv AKOS, ki ima za ugotovljene kršitve v podobnih primerih predvidene globe od “90.000 do 300.000 tolarjev” ali preračunano od 375 do 1200 evrov.
Pasivnost je še toliko bolj šokantna, če v poštev vzamemo še splošno skrb svetnic in svetnikov za delo zaposlenih na javnem zavodu RTV Slovenije v primeru oddaje Tarča, ki je razburila vladajoče in sprožila vrsto odzivov, nujnih sej, suspenzov in drugih ukrepov.
Očitno na javnem zavodu RTV Slovenija obstajajo nedotakljivi novinarji in uredniki, ki lahko očitno kršijo medijsko zakonodajo in interne akte zavoda RTV Slovenija, pa to nikogar ne moti.
