Ustanavljanje medijev je v Sloveniji relativno enostavno, pot pa relativno jasna. Ministrstvu za kulturo je potrebno dostaviti potrebno dokumentacijo, počakati na vpis v razvid medijev in nato začeti z delom.
V praksi se postopek ustavljavljanje večkrat krši predvsem zaradi aktualne interpretacije odgovornih na ministrstvu, kjer trdijo, da je medij lahko začne delovati takoj ob začetku postopka, ne pa ob njegovi končni razrešitvi. To je problem, saj slovenska zakonodaja predvideva finančne kazni za delovanje “medija”, ki ni vpisan v podatkovno bazo Razvid medijev.
Na to smo opozorili že ob nastanku tiskane izdaje spletišča Domovina, ki nastaja pod okriljem zavoda Iskreni, saj smo z dokumenti dokazali, da se je vpis zgodil prepozno oziroma da je medij deloval (in jemal davkoplačevalski denar) več mesecev pred uradnim vpisom v razvid medijev.
Sedaj smo našli nov primer sporne prakse.
Prava kocka je padla
Zgodba Prava se začne z registracijo domene spletišča tega projekta, ki je bila registrirana 4. novembra 2020. Luka Perš je takrat še vedno “ekskluzivno razkrival” laži na madžarski tovarni sovraštva, Nova24TV.
Prve posnetke zaslona nove vsebine na portalu najdemo prvega septembra, torej na dan, ko Luka Perš objavi naslednji tvit: “Kocka je padla, s stricem bova v petek (3.9.2021 – op. p.) predstavila nov medij!”
Portal je 7.9.2021 pozdravil tudi Bojan Požar s tvitom “(Ne)spregledano. Štartal nov info portal #Prava @vfokusu, urejujeta pa ga 2 znana Prekmurca, stric @boriscipot1 in njegov nečak @pers_luka, ki je zaslovel kot novinar @Nova24TV. In to je ena prvih zanimivih ekskluziv, ki jih lahko preberete na #Prava”. Zgodba je govorila o pretepu nogometnih navijačev v Škofji Loki.
Perš je prvega septembra 2021 tvitnil še: “Prejšnji teden sva sprožila postopek za registracijo medija. Sedaj traja 60-dnevni rok, da bova kasneje uradno priznana kot medij. Vendar, ko enkrat postopek prične velja, da lahko tudi v tej fazi delujemo kot medij.”
Iz uradnih dokumentov Ministrstva za kulturo je razvidno, da se je Luka Perš zlagal. Vlogo za vpis v Register medijev je namreč ministrstvo prejelo šele mesec dni kasneje, 29.9.2021. A vloga je bila nepopolna, zato je ministrstvo Perša pozvalo, naj jo dopolni. Perš je medij Prava v razvid medijev uspešno vpisal šele 10.11.2021 – več kot dva meseca kasneje. V tretjem poskusu.
Kaj vse je šlo narobe?
Prva vloga je bila praktično brez vseh potrebnih dokazil, saj je Perš Ministrstvu za kulturo oddal tri liste papirja – na dveh je bil izpis iz registra AJPES, na enem pa programska zasnova elektronskega medija.
Programska zasnova se bere kot slaba šala. Ne samo zaradi prazne vsebine, temveč predvsem zaradi velikega števila pravopisnih napak. Ministrstvo je Perša obvestilo, da je pri vlogi pozabil na podatke o izdajatelju, uredništvu, zvrsti medija, načinu in področju razširjanja programskih vsebin, o jeziku programskih vsebin, o odgovornem uredniku… Hkrati je vlogi pozabil priložiti izpis iz sodnega registra, manjkalo je dokazilo o registraciji ustrezne dejavnosti za izdajanje medijev in dokazilo o plačani upravni taksi. Pravopisnih napak Ministrstvo za kulturo ni komentiralo.
A čeprav je bila vloga popolnoma neustrezna in je Ministrstvo zavrnilo vpis medija v Razvid, je medij Prava že cel mesec objavljal “novinarske zgodbe” in druge prispevke. Skratka – deloval je brez vseh potrebnih dokazil.
V drugi vlogi (oddana 25.10.2021) je manjkala samo še registracija dejavnosti, čeprav ga je na to dejstvo ministrstvo opozorilo že ob zavrniti prve vloge. Delovanje portala bi morala tako preveriti še Finančna uprava, ki skrbi za nadzor zakonsko določenega delovanja podjetij.
Tretja vloga, ki jo je Ministrstvo odobrilo v začetku novembra 2021, je bila pravilno izpolnjena. Med drugim je moral Perš registrirati novo dejavnost svojega podjetja, ki je imelo do novembra 2021 registrirane dejavnosti rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, vgrajevanje stavbnega pohištva, oblaganje tal in sten, pleskarska dela, druga zaključna gradbena dela, medkrajeni in drug cestni potniški promet, cestni tovorni promet, selitveno dejavnost, raziskovanje trga in javnega mnenja, oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo, prevajanje in tolmačenje in drugo socialno varstvo brez nastanitev za starejše, invalidne osebe.
Ni jasno, kako Inšpektorat za medije ni odreagiral na kršitve Zakona o medijih glede vpisa v razvid medijev, prav tako je nerazumljivo, zakaj Inšpektorat za medije Perša ni kaznoval zaradi kršenja Zakona o javni rabi slovenščine, ki v 16. člena zahteva, da so “(1) Vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo.”
Celotna dokumentacija vpisa v Razvid medijev za medij Prava (prvi del, drugi del) (.pdf, 6 MB)
Kaj pravi zakonodaja?
Vpis v razvid medijev je zakonsko opredeljen v Zakonu o medijih. V 12. členu tega zakona namreč piše, da mora “Izdajatelj (mora) pred začetkom izvajanja dejavnosti (naš poudarek – o. p.) priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid.”
V slovenskem medijskem prostoru se je očitno uveljavila praksa serijske kršitve tega člena na način, da ob oddaji prijave ministrstvo prijaviteljem samo pojasni, da z oddajo prijave niso več v prekršku, zaradi katerega bi jih lahko preganjal medijski inšpektorat. Kar preprosto ne zdrži kritične presoje.
A tudi tukaj obstajajo izjeme – če primerjamo situacijo s fašističnim medijem Nacionalna tiskovna agencija, ki mu je Ministrstvo za kulturo na podoben način zavrnilo prijavo v Razvid medijev, je nerazumljivo, zakaj je Inšpektorat za medije v tem primeru uvedel inšpekcijski postopek, v primeru medija Prava pa ne.
Zakaj je to pomembno?
Medijska zakonodaja je v Sloveniji že vrsto let problem brez rešitve, saj se na večih mestih kaže vedno večja diskrepanca med zakonodajo in izvajanje zakondaje v praksi. To ni nič čudnega, saj smo zadnje popravke Zakona o medijih doživeli pred več kot šestnajstimi leti.
Določene postopke bi lahko poenostavili, določene opustili oziroma prilagodili digitalni dobi, ki korenito spreminja medijsko krajino, logiko in delovanje medijskih podjetij. A dokler jih imamo, jih moramo izvajati tako kot so zamišljeni.
Da ministrstvo samo napačno interpretira zakonodajo in hkrati v teoriji predstavlja njenega izvajalca ter nadzornika pravilnega izvajanja je hudo problematičen precendens, ki vedno bolj na široko odpira vrata zlorabam ter ustvarjanju propagandističnih trobil.