Čeprav do parlamentarnih volitev očitno ne bomo dobili dostopa do zaključnega poročila o oglaševalski kampanji Slovenske vojske, za katero smo davkoplačevalci v dveh letih namenili več kot milijon evrov našega denarja, je že sedaj na voljo dovolj informacij, ki podčrtujejo globino problema državnih oglaševalskih pogodb.
Lahko bi rekli, da je oglaševalska kampanja Ministrstva za obrambo postavila temelje za kanaliziranje davkoplačevalskega denarja v žepe blizu koalicijskih strank, ki se jo je nato poslužilo še več ministrstev. A problem gre globje kot samo do manipulacij z davkoplačevalskim denarjem – gre namreč za sistemsko krajo davkoplačevalskih sredstev, ki povrhu vsega sploh ne rešujejo naslovljenega problema.
To dejstvo bi moralo skrbeti vse – javnost, odločevalce, medije. Gre namreč za več kot očitno nesmotrno trošnjo davkoplačevalskega denarja, ki so se ga odgovorni zavedali še pred začetkom oglaševalske kampanje. A četudi bi jim to še lahko odpustili in se osredotočili na trud pri pridobivanju novega kadra za Slovensko vojsko, je tukaj naslednji problem – ta oglaševalska kampanja je bila narejena za neuspeh.
Preberite še članek “MORS: Spodletelo oglaševanje neuglednega produkta”
Od preširoko zastavljenega medijskega zakupa do absolutno nezadostnega poročanja o uspehu, ki je rezultiral v šokantni razliki med prijavami in dejansko sklenjenimi pogodbami o sodelovanju, kjer so odgovorni sami opazili problem – vse to so rdeče zastave, na katere smo z dokumenti opozarjali že dalj časa, pa se to nikomur ni zdelo problematično.
Problem je sistemski, saj trenutno niti nimamo razvitih orodij za sprotno spremljanje trošnje davkoplačevalskega denarja, politikantsko poseganje v denarne tokove in sprotno merjenje učinkovitosti porabe. Zahtevki za dostop do informacij javnega značaja so zaradi (ne)namernega oviranja in rokov preprosto prepočasni, da bi znotraj mandata javnosti pridobila relevantne informacije, opozorila na neskladja in zahtevala politično odgovornost.
Hkrati je to zaradi relativno prikritih tokov javnega denarja, ki se izgubijo nekje med oglaševalsko agencijo in problematičnimi naslovniki to edini način spremljanja porabe. Poročila o izvedbi oglaševalske kampanje, zapisniki sestankov… namreč tako površno popisujejo porabo našega denarja, da je izredno enostavno denar preusmeriti na poljubne naslove, pa sprememba ne bo nikjer pojasnjena, niti se glede tega ne bo nihče pretirano obremenjeval.
Kako Ministrstvo za obrambo lahko tako enostavno financira strankarsko propagando? Preberite članek
Tudi rezultati kampanje so katastrofalni, tako s pozicije razpršene trošnje našega denarja, kot tudi s stališča dejanskih rezultatov oglaševalske kampanje. Cilji števila novih zaposlitev ne bodo doseženi, denar se je po mnenju stroke in sindikata trošil neučinkovito in brez pravih ciljev.
A glavni problem je pomanjkanja zanimanja za to področje s strani množičnih medijev, opozicije in javnosti. Državne oglaševalske pogodbe so namreč ena od stalnic vsakega mandata, hkrati lahko v tem mandatu beležimo totalno zlorabo tega mehanizma za financiranje strankarske propagande. Zakaj to nikogar ne zanima?
