
V Sobotni prilogi lahko beremo intervju z ministrom za obrambo, Matejem Toninom, ki ga med drugim novinarka vpraša tudi o problemu financiranja sovraštva in propagande z javnim denarjem.
Pohvalno je dejstvo, da je novinarka v tej temi prepoznala relevantno področje, ki bi moralo biti eden od odločilnih faktorjev te predvolilne kampanje. Gre namreč za področje trošnje in nadzora trošnje davkoplačevalskega denarja, ki bi jo morali odločevalci izvajati skrbno in smotrno.
Kaj pravi minister?
Preberimo naprej izmenjavo vprašanj in odgovorov.
Ste na čelu obrambnega ministrstva, ki v zadnjem obdobju – kot piše aktivist in direktor zavoda Državljan D Domen Savič, ki je vzel pod drobnogled oglaševalske pogodbe – tudi izredno prikrito in nejasno v oglaševalske akcije vključuje medijska podjetja blizu strank NSi in SDS.
Veseli me, da Domen Savič pozorno gleda vse pogodbe. Nimamo kaj skrivati, in če kaj, je ena od mojih prioritet polna transparentnost, da zagotovimo normalen razvoj obrambnega sistema. Pogodbo o posebni promocijsko-oglaševalski akciji Slovenske vojske v sodelovanju z agencijo Pristop nisem podpisal jaz, temveč moj predhodnik Karl Erjavec. Ta pogodba je predvidevala, da agencija sama strokovno določa, kje bo oglaševala, ne pa minister. Če bi naročal, kje se sme oglaševati in kje ne, bi kršil pogodbena določila.
Na upravi za zaščito in reševanje so oglaševali tudi dva projekta požarne varnosti, pri čemer navaja nejasne kriterije in nenavadne popuste pri posameznih medijih, da so se vsem razdelili enaki oglaševalski zneski.
Minister za obrambo se ne ukvarja s tem, kje bo uprava za zaščito in reševanje objavljala svoja obvestila. Mi je pa jasno, da želi svoja obvestila plasirati tako, da bi dosegla čim širšo možno javnost. V njenem interesu je, da ta obvestila pridejo do ljudi. In če ima Domen Savič problem in meni, da bi morali nekatere medije zapreti in ne bi smeli obstajati, je to njegova stvar. Imajo namreč vso zakonsko podlago, da v Sloveniji delujejo.
Govorimo o merilih, kakšen doseg imajo ti mediji – kaj država plača in kaj za to tudi dobi.
To je stvar računskega sodišča, da preveri, ali se racionalno porabljajo javna sredstva. Ne pa Domna Saviča, da kot politkomisar ideološko presoja, v katerih medijih se lahko oglasi objavljajo in v katerih ne. To je zame fašizem in v ta izsiljevanja ne bom privolil. Dokler je medij vpisan v razvid medijev, obstaja in deluje, zato imajo oglaševalci možnost, da v teh medijih oglašujejo, če ocenjujejo, da je to primemo in koristno.
Taktike neodgovorov
Osredotočimo se najprej na neodgovore. Minister za obrambo v svojem odgovoru trdi, da je ena od njegovih odgovornosti polna transparenost. Oglaševalska pogodba ministrstva za obrambo je polna nestransparentnih financiranj medijev, povezanih s strankami NSi in SDS, kjer se iz uradnih dokumentov ne da izvedeti, zakaj ministrstvo tam oglašuje.
Vemo samo, da oglaševalska agencija medijev Iskreni.net, Domovina.je in Nova24tv.si ter TV postaja Nova24TV ni uvrstila med nabor medijev te kampanje, vendar so se oglasi vseeno kazali na njih. Hkrati iz zapisnikov sestankov med agencijo in ministrstvom ni razvidno, zakaj oziroma kdo je zahteval te spremembe, je pa malo čudno, da bi bila to oglaševalska agencija, ki že od začetka teh medijev ni imela za relevantne.
Berite o dimnih zavesah oglaševalske pogodbe Ministrstva za obrambo.
Drugi neodgovor je vpletanje Karla Erjavca, ki je podpisal pogodbo. To je sicer res, a medijski načrt in izvajanje kampanje se je dogajalo pod taktirko Toninovega Ministrstva za obrambo. Predstavljamo si isto izmikanje v primeru obrambe države, kjer bi aktualni minister za obrambo rekel, da je vojno napovedal njegov predhodnik in da on ne bo sodeloval v obrambi države. Totalna norost.
Na koncu prvega vprašanja minister poudari, da je agencija odgovorna za to, kjer oglašuje. A kako je potem mogoče, da so se oglasi kazali na strankarsko povezanih medijih, ki jih agencija ni uvrstila v zakup? Retorično.
Drugi neodgovor je še bolj problematičen, vidi se, da se je minister razburil. Ad hominem referenca na “problem Domna Saviča” in laganje o tem, “da bi morali po Savičevem mnenju določene medije zapreti” kaže na novo preusmerjanje in zavajanje. In čeprav Ministrstvo za obrambo z javnim denarjem plačuje račune medijskega zakupa Uprave za zaščito in reševanje, minister Tonin v nesmotrni trošnji spet ne vidi problema.
Kaj vse je narobe s poročili o zakupu medijskega prostora v okviru kampanje MORS? Berite analizo
Tretje novinarsko vprašanje in ministrov odgovor sta višek ministrove arogance. Da je za ministra fašizem, če državljan od države smotrno in argumentirano trošnjo davkoplačevalskega denarja samo kaže na ministrovo nedoraslost, izgubljenost političnega kompasa in posvojitev besednjaka obrambe z napadanjem in preusmerjanjem pozornosti.
Zahtevajmo odgovore
V resnici gre pri problemu državnih oglaševalskih pogodb za nezmožnost odgovarjanja na čisto preprosta vprašanja. Na podlagi večih analiziranih državnih oglaševalskih pogodb namreč dokazujemo, da se ministrstva mimo strokovnih priporočil oglaševalske agencije odločajo za zakup oglasnega prostora na trobilih, povezanih s koalicijskimi strankami. To se dogaja brez papirnate sledi in izredno netransparentno.
Zakaj minister tolerira netransparentno trošenje davkoplačevalskega denarja, zakaj od oglaševalske agencije ne zahteva bolj podrobnega poročanja o tem, kako se troši davkoplačevalski denarj in zakaj ob javnih opozorilih in dokazih nesmotrne trošnje ne uvede preiskave?
Zakaj minister od agencije ne zahteva pojasnil, kako je mogoče, da agencija oglase plasira na medije, ki jih ni v načrtu oglaševalske kampanje in zakaj od agencije ne zahteva podrobnih poročil o razporejanju davkoplačevalskega denarja po posameznih medijih?
Zakaj minister na vprašanja o smotrni rabi davkoplačevalskega denarja odgovarja s floskulami o računskemu sodišču in implicira, da lahko sam neodgovorno zapravlja naš denar?
Končno – zakaj opozicija ne zahteva preiskovalne komisije na to temo, saj je več kot očitno videti, da se davkoplačevalski denar meče skozi okno brez rezultatov, a z očitnim namenom financiranja strankarske propagande?

Seznam vseh kampanj in analiz najdete na https://www.dsavic.net
Prvovrstna predvolilna tema
Smotrna poraba davkoplačevalskega denarja in financiranje strankarske propagande z javnim denarjem skozi državne oglaševalske pogodbe je prvovrstna predvolilna tema. Na podlagi večih analiziranih oglaševalskih kampanj se namreč vidi trend zlorab davkoplačevalskega denarja, strankarski pritiski na razdeljevanje javnih sredstev in nesmotrna poraba za financiranje strankarske propagande.
Vedno znova se z mehanizmi netransparentne in nesmotrne porabe javni denar preusmerja na račune medijskih podjetij, ki so s strankami NSi in SDS povezana na več različnih načinov, od lastniške strukture, osebja do drugih povezav. Odgovorni se branijo z molkom oziroma politikantskimi floskulami, ki bi jih morali novinarke in novinarji obelodaniti in prikazati javnosti.
V predvolilnem času je to še toliko bolj pomembno. Za prihodnost gre.
Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!