Proračun državnih oglaševalskih pogodb je na letni ravni po podatkih Urada vlade RS za komuniciranje dobrih osem milijonov evrov. V rednem mandatu vlada tako zapravi do 24 milijonov evrov za komuniciranje svojih storitev, projektov in drugih tem. S tem denarjem kupi storitve oglaševalskih agencij, ki nato za ta denar snemajo videospote, oblikujejo in tiskajo plakate, organizirajo dogodke… in zakupujejo oglasni prostor.
Zadnji dve leti opozarjamo na nesmotrno in nelogično trošnjo davkoplačevalskega denarja, ki z delom osmih milijonov letnega proračuna redno zalaga negledane in negledljive medijske projekte, ki so na več načinov povezani s političnimi strankami bivše koalicije – SDS in NSi. Uradnih številk gledanosti televizijske postaje Nova24TV ni, prav tako spletna projekta Nova24TV.si in Domovina.je nista vključena v reprezentativno merjenje obiskanosti spletnih mest MOSS.
A čeprav imata oba medijska projekta izrazito strankarski prizvok in njihove tržne učinkovitosti ni mogoče izračunati z relevantnimi kazalci, sta se oba medija v letih od 2020 do 2022 znašla v vseh večjih državnih oglaševalskih kampanjah večih ministrstev in vladnih služb. Še več – iz uradnih dokumentov je razvidno, da sta se v kampanjah znašla navkljub dejstvu, da jih ni predlagala oglaševalska agencija oziroma ker je vladna služba za zakup na njih določala na podlagi nelogičnih mehanizmov, ki nimajo veze z oglaševalskimi indikatorji gledanost oziroma branosti.
Analizirali smo dokumente večih oglaševalskih kampanj državnih inštitucij, od Ministrstva za obrambo do Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Uprave za zaščito in reševanje, Družbe za avtoceste RS, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano… ter povsod našli identične mehanizme financiranja prej omenjenih medijskih projektov, povezanih s strankami SDS in NSi.
Po grobi oceni na podlagi podatkov iz baze Erar je podjetje, ki ima v lasti televizijsko postajo Nova24TV in spletno mesto nova24tv.si v slabih treh letih (januar 2020 – september 2022) prejelo dobrih sto petdeset tisoč evro davkoplačevalskega denarja iz naslova oglaševalskih pogodb različnih ministrstev in vladnih služb oziroma drugače – več kot petdeset odstotkov vsega denarja, ki ga je ta medij prejel iz državnega proračuna od svojega nastanka leta 2015. K temu znesku niso vračunane medijske subvencije, povračilo kriznega dodatka v času koronavirusa ter druge transakcije ter zaslužki iz oglaševalskih pogodb podjetij v večinski državni lasti, ki redno oglašujejo na temu mediju.
Ne gre torej samo za vprašanje lastniških povezav med desnimi političnimi strankami in njihovimi medijskimi projekti, temveč tudi za vprašanje komercialne smotrnosti takega delovanja. Oglaševanje bi moralo temeljiti na tržni logiki in ne na političnih preferencah ministra oziroma vodje javnega organa, ki strankarsko-afektiranim medijem pomaga do denarja iz skupne malhe.
Dodatno skrb vzbuja naravnost amatersko beleženje denarnih tokov javnega denarja v zgoraj opisanih primerih. Ne samo, da se davkoplačevalski denar trosi dobesedno na lepe oči in da je pri večih oglaševalskih kampanjah zaznati iracionalno trošenje denarja za medijski zakup, problematično je tudi to, da pri večih kampanjah sploh ni pojasnjeno, zakaj in kako so se odgovorni odločili za tak zakup oziroma kakšen je bil izkupiček takega zakupa. In čeprav gre pri državnih oglaševalskih pogodbah za enega najbolj standardiziranih poslov, kjer razen definicije ciljne javnosti vse drugo ponavadi poteka po utečenih poteh, je naravnost šokantno, kako »pestre« so poti financiranja strankarsko-povezane propagande in kako pasivne so pri tem opazovanju vse nadzorne inštitucije.
In navkljub dolgi bradi opozoril, dokazov in dokumentov, je očitno vse OK.
