Že večkrat smo opozorili na problem državnih oglaševalskih pogodb, s katerimi iz državnega proračuna odteka javni denar, ne da bi bila jasno opredeljena namen in smotrnost oglaševanja. Na več primerih smo dokazali, kako so se na tak način financirale strankarsko povezane pravne osebe in kako očitne so bile te zlorabe davkoplačevalskega denarja.
Danes predstavljamo še en mehanizem zlorab javnih financ: strategije komuniciranja javnih organov. Gre za primere oblikovanja komunikacijskih smernic spletnega in drugega komuniciranja organov javne uprave, kjer lahko spet najdemo primer izredno nesmotrne porabe davkoplačevalskega denarja in kjer se spet kaže sum financiranja pravnih oseb blizu posameznih političnih odločevalcev.
Šli smo po poteh sodelovanja društva Fokus 2031 in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer spet lahko vidimo, kako neučinkovita je država pri sprotnemu nadziranju trošenja davkoplačevalskega denarja.
Marko Balažic, mojster za vse
Marko Balažic je maturiral na škofijski gimnaziji, kjer je po maturi nekaj časa vodil tudi alumni klub te gimnazije, ki ga je ustanovil Mark Boris Andrijanič. V pogovoru za podcast Konzerva je izrazil nezadovoljstvo nad obnašanjem gimnazije pri politični aktivaciji svojih maturantov.
»Dve vprašanji sta se pojavljali v času, ko sem na Škofijski gimnaziji vodil alumni klub,« pojasnjuje Marko Balažic, »prvo je bilo, kdaj bodo dijaki donirali za obnovo gimnazije,« kar se je Balažicu zdelo korektno, nato pa je vodstvo gimnazije še zanimalo, »zakaj ni nobenega v politiki,« na kar je Balažic odgovoril s protivprašanjem, »zakaj dijakov ne opremljate z znanji, ki bi pomagali pri tem.«
V dijaških letih je tam spoznal tudi sina evropskega poslanca Alojza Peterleta. Pri slednjem je po študiju na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dobil zaposlitev v njegovem kabinetu.
Po lastnih besedah Marko zaposlitev v Peterletovem kabinetu izpostavlja »kot začetek svojega političnega zorjenja.« Z Ožbejem Peterletom sta med leti 2016 in 2018 uredila dva zvezka intervjujev s slovenskimi osamosvojitelji pod naslovom »Slovenija in pika!«, ki sta izšla pri Cankarjevi založbi. Kasneje sta nekaj časa so-vodila podcast Peto kolo medija Domovina, ki je na več mestih povezan s stranko NSi.
Alojz Peterle je leta 2011 ustanovil društvo za razvoj Fokus 2031. “Po Peterletovih besedah društvo zanima predvsem naslednjih 20 let Slovenije. Prepričani so namreč, da politični položaj v Sloveniji ni več vzdržen in da je potreben nov demokratični premik v smeri, da bo politika služila skupnim interesom, “ne pa interesom političnih strank in vplivnih kartelov”,” so ob ustanovitvi društva zapisali na Dnevniku.
Ironično, prav stranka SLS je ustanovitev spremljala s strahom ustanavljanja nove politične stranke, saj je njihov takratni predsednik mag. Radovan Žerjav ustanovitev komentiral z besedami, “Politična zgodovina, tudi najsodobnejša, pozna primere gibanj kot predhodnike političnih strank, v vsakem primeru pa menim, da je gibanje, ki ga vodi politik (kot je primer napovedi gibanja Lojzeta Peterleta), nedvomno politično gibanje oz. gibanje s političnimi cilji.”
Predstavitev knjige Slovenija in pika.
Del civilne iniciative za zasebno šolstvo
Društvo na svojem skopem spletišču pojasnjuje, da “je miselno vozlišče, ki skozi svoje delovanje promovira temeljne evropske vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, subsidiarnost, solidarnost in socialno-tržno gospodarstvo.” Po mnenju večih sogovornikov gre za klasični primer astroturfinga, kjer politični akterji ustanavljajo takoimenovane nevladne organizacije, s katerimi nato vplivajo na javni diskurz in v javnost plasirajo strankarske ideje pod pretvezo javne družbe. Alojz Peterle je bil kot zastopnik društva registriran do februarja 2015, nato je predstavništvo prevzel Marko Balažic.
Leta 2019 in 2020 Balažica nato najdemo še v vlogi predstavnika iniciative Združeni starši, ki je nasprotovala izenačevanju zasebnih in osnovnih šol, nato pa februarja 2022 Balažic najprej postane še govorec gibanja Povežimo Slovenijo, v katerem najdemo tudi bivšega ministra za gospodarstvo, Zdravka Počivalška. Končno Marko Balažic junija 2022 postane predsednik politične stranke SLS, a hkrati obdrži funkcijo generalnega sekretarja društva Fokus 2031.
Pogodbi o sodelovanju
Ministrstvo in društvo Fokus 2031 sta sklenila dve skoraj identični pogodbi (eno oktobra 2021 in eno januarja 2022) o sodelovanju, v katerih je predmet posla opredeljena kot »strateška nadgradnja in optimizacija procesov komuniciranja z javnostmi z namenom boljšega dosega ključnih sporočil.«
To po pogodbi zajema naslednje storitve: »identifikacija ključnih problemov in tem, poenotenje komunikacijskih kanalov s posebnim poudarkom na socialnih omrežjih, promocija medijsko odmevnih dogodkov, pregled strateških sporočil/govorov, trening javnega nastopanja in sprotna evalvacija učinkov.«
Uradni dokumenti
– Ponudba (.pdf, 140 kB)
– Računi (.pdf, 102 kB)
– Poročilo o izvedenem delu (.pdf, 250 kB)
Društvo v ponudbi sicer med ključne storitve navaja »pripravo strokovnih vsebin, zagovorništvo, politično komuniciranje in strateške nadgradnje«, a tega ni mogoče zaznati ne iz vpisov društva v poslovne evidence, ne iz društvenega spletišča. Pojavlja se prvo vprašanje – kako je ministrstvo ocenilo, da gre za kompetentno podjetje?
Na spletu namreč ni mogoče najti referenc oziroma opisov ponudbe storitev tega tipa, hkrati društvo kot referenco za posel navede Blejski strateški forum 2021, kjer je direktor društva Marko Balažič moderiral okroglo mizo, na kateri med govorci najdemo bivšega predsednika vlade RS, Janeza Janšo, madžarskega predsednika vlade, Viktorja Orbana in predsednika srbske vlade Aleksandra Vučića. Konferenco je organiziralo ministrstvo za zunanje zadeve pod vodstvom dr. Anžeta Logarja. Povezava med moderiranjem okrogle mize in prej omenjenih opisov storitev ni jasna.
Konflik interesov po želji
Marko Balažic je v obdobjih obeh poslov z Ministrstvom za gospodarstvo in tehnologijo (konec leta 2021 in začetek leta 2022) v javnosti igral več različnih vlog.
V času prvega posla z Ministrstvom za gospodarstvo in tehnologijo ga lahko najdemo med gostujočimi komentatorji na Nova24TV, kjer je podpisan kot politični analitik, nato je na portalu Domovina vodil dve epizodi podcasta Peto kolo in pripravljal članke za spletišče Urada vlade za komuniciranje Republike Slovenije.
V času drugega posla (začetek 2022) je v javnosti nastopal kot govorec gibanja Povežimo Slovenijo, kjer je bil aktiven tudi »njegov« minister Zdravko Počivalšek. Zanimivo – novembra 2022 je v oddaji Faktor pojasnil, da je nastop v oddaji Odmevi odklonil, »ker sem v tem videl konflikt interesov, saj je bil nedavno moj inštitut (sic!) povabljen k sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo,« tako da se je zdelo Balažicu »nekorektno komentirati aktualnega ministra vlade.« To je bil očitno problem samo v tem primeru, saj je leto poprej v času sodelovanja z ministrstvom Balažic na že prej omenjenih mestih počel prav to – komentiral aktualno (isto!) vlado.
Leta 2022 je vzporedno deloval kot svetovalec Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo ter hkrati pomagal ministru Počivalšku voditi gibanje Povežimo Slovenijo. Iz uradnih evidenc dela za Ministrstvom in koledarjem nastopov gibanja Povežimo Slovenijo, lahko večkrat najdemo dneve, ko sta se minister in njegov svetovalec v istem dnevu na različnih mestih pojavljala v dvojni vlogi. Konflikta interesov tudi v tem primeru očitno ni videl.
Po volitvah za predsednika stranke SLS v začetku julija 2022 je Marko Balažic poenotil svojo javno persono in se v javnosti pojavlja »samo« kot predsednik stranke, čeprav je iz javno dostopnih virov razvidno, da je hkrati še vedno generalni sekretar društva Fokus 2031.
Društvo = samostojni podjetnik?
Dodatno vprašanje se pojavlja ob (ne)aktivnostih društva Fokus 2031, saj je v zadnjih letih iz javno dostopnih objav razvidno, da se v javnosti pojavljajo skoraj izključno samo skozi medijske nastope generalnega sekretarja društva, medtem kot drugih aktivnosti ni zaznati.
Če to primerjamo s prvimi leti delovanja, je upad aktivnosti precejšen, saj so v preteklosti organizirali okrogle mize in posvete ter sodelovali pri drugih dogodkih uglednih organizacij. Paradoksalno pa se edini prihodki iz proračunskih virov pri društvu pojavijo ravno v letu 2021 in 2022, ko je društvo sklenilo več poslov z Uradom vlade RS za komuniciranje in Ministrstvom za gospodarstvo.
Iz seznama nakazil v Erarju je tako razvidno, da je minister Zdravko Počivalšek društvu Fokus 2031 naprej v sredini januarja 2021 nakazal 2.850,00 evrov, nato konec februarja 2021 dodatnih 2.150,00 evrov in končno na začetku junija 2022 6.000,00 evrov. Hkrati je društvo leta 2021 dobilo 2.289,00 evrov z naslova Urada vlade za komuniciranje za pripravo člankov ob tridesetletnici neodvisnosti naše države.
Kaj kažejo dokumenti in česa ne?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo zaprosili za dokumente o prej omenjenih poslih med ministrstvom in društvom Fokus 2031. Razen naročilnice ministrstva in računa društva ter skopih evidenc o zaračunanih svetovalnih urah na Ministrstvu niso našli dokumentov, ki bi ustrezali naročenim vsebinam (trening javnega nastopanja, strategije komuniciranja…). V tem času je oddelek za odnose z javnostmi na tem ministrstvu uradno vodila Staša Zabukošek.
Hkrati so nam viri blizu ministrstva aktualne vlade povedali, da je šlo pri obeh pogodbah za izredno »čudno« vedenje ministrstva, saj se ponavadi take pogodbe ne podpisujejo z zunanjimi izvajalci, temveč za izvedbo komunikacijskih strategij poskrbijo za to usposobljene službe ministrstva. Iz evidence opravljenega dela je razvidno, da je Balažic ministra spremljal tudi na vladne delovne posvete, pripravljal vsebine za vladne tiskovne konference in opravljal druga dela, povezana z aktivnostmi oddelka za odnose z javnostmi.
Z Urada vlade RS za komuniciranje so nam še pojasnili, da so ministrstva pri takem početju popolnoma suverena, »v primerih, ko ministrstva potrebujejo strokovno pomoč, se po potrebi v pripravo oz. izvajanje komunikacijskih strategij vključi tudi Urad vlade za komuniciranje (UKOM).«
Dodali so še, da »podatkov o tem, na kakšen način posamezni organi ocenjujejo uspešnost svojega komuniciranja, nimamo,« hkrati pa da na področju ocenjevanja uspešnosti komunikacijskih kampanj in enotnih smernic, temveč »UKOM ob zaključku tovrstnih kampanj, ki jih izvaja, pripravi evalvacijo s ključnimi ugotovitvami, ki vsebujejo tudi oceno uspešnosti in predloge za izboljšave. Pri ocenjevanju uspešnosti kampanj si pomagamo tudi z medijskimi analizami in rezultati raziskav javnega mnenja.«
Dodatno bi šlo lahko pri sklepanju poslov z društvom Fokus 2031 za nasprotje interesov. Komisija za preprečevanje korupcije namreč nasprotje interesov definira kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.«
Sklepanje poslov s Fokus 2031 in Markom Balažicem v času, ko sta minister Počivalšek in svetovalec Balažic skupaj nastopala kot predstavnika gibanja Povežimo Slovenijo, vsekakor meče slabo luč na strokovno in neodvisno opravljanje dela.
Medijska (ne)konfliktnost
Pri fenomenu Marko Balažic ne moremo mimo pregovorne medijske komponente “kreiranja” javnih oseb, saj se slovenske medijske hiše praviloma niso obregnile ob problematično kameleonsko pozicijo Marka Balažica, temveč so mu več let omogočale nastope v analitičnih oddajah ter ga podpisovale kot političnega analitika, čeprav je šlo za obdobja, kjer je sodeloval z ministrstvom za gospodarstvo.
Tudi pri profiliranju njegove predsedniške funkcije na čelu izvenparlamentarne stranke SLS, ki mu je omogočala sodelovanje v referendumskih razpravah konec leta 2022 se skoraj nihče ni obregnil ob njegove kameleonske preobleke in povezovanje njegovega dela na ministrstvu za gospodarstvo ter hkratno nastopanje kot govorec političnega gibanja.
Kritično reflektiranje več hkratnih vlog posameznika bi moralo medije zanimati predvsem na točki kreiranja posameznikove javne podobe in posledičnega ugleda v javnosti. Navsezadnje so mediji tisti, ki z odločanjem o tem, kdo si zasluži javno pozornost in kdo ne, usmerjajo razprave in narekujejo smer razvoja družbe.
Pri tem pa spet ne moremo mimo slovenskega medijskega fenomena “uravnoteženega” komentiranja političnega dogajanja, pri čemer je očitno, da renome “komentatorja” ni pomemben – važen je političen predznak.
Podajanje kljuke
Netransparentni zapisniki, naključja pri opravljanju dela za ministrstvo in hkratno sodelovanje pri strankarskemu gibanju Povežimo Slovenijo ter pomanjkanje uradnih dokumentov za opravljeno delo na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo pa odpirajo še eno področje potencialnih zlorab davkoplačevalskega denarja za financiranje strankarskih aktivnosti.
Hkrati ta primer opozarja na razširjenost »astroturfing« operacij v slovenskem političnem prostoru, kjer uradna politika ustanavlja, so-upravlja in pomaga financirati t.i. družbena gibanja, za katerimi stojijo posamezniki, ki nato hkrati delujejo znotraj strankarsko podprtih struktur. Tako lahko politične stranke pod pretvezo civilne družbe naprej lansirajo pobude in tako preverijo njihovo učinkovitost, preden jih podprejo kot uradni del političnih struktur v državi in na tak način usmerjajo javno razpravo.
Sodelovanje ministrstva za gospodarstvo in društva Fokus 2031 kaže na enostavnost problematične prakse najemanja in plačevanja posameznikov z davkoplačevalskim denarjem, ki z odločevalci hkrati sodelujejo tudi pri strankarskih projektih.
Davkoplačevalski denar tako strankarski veljaki v vlogi javnih odločevalcev namenjajo za posredno financiranje astroturf operacij s kameleonskimi posamezniki, ki nato prehajajo od vloge civilne družbe, strokovnih svetovalcev ministra in predstavnikov političnih iniciativ, vse do prevzema vodenja politične stranke. Še huje – davkoplačevalski denar se lahko na tak način spet zlorablja za obvodno financiranje političnih strank oziroma strankarskih projektov, pri čemer zunanjega nadzora ni. Ministrstva so na področju oblikovanja komunikacijskih strategij namreč avtonomna.
