“RTV naj upravljajo, vodijo in v njem ustvarjajo najboljši kadri, neodvisni in strokovni – tako kot vso ključno nacionalno infrastrukturo in institucije morajo voditi in v njej delati najboljši strokovnjaki za dobrobit nas vseh,” je bila izjava, s katero so Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC-Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open lansko leto pozvali h glasovanju na referendumu o novem zakonu upravljanja z RTV Slovenija.

Društvo novinarjev Slovenije je ena od interesnih skupin, ki na ozemlju republike Slovenije po lastnih besedah »povezuje novinarsko skupnost, zastopa njene interese in ščiti novinarje,« in v kateri je povezanih »več kot osemsto novinark in novinarjev«, ki društvu plačujejo članarino.

Iz letnega poročila Društva je razvidno, da je v letu 2021 iz naslova članarin prejelo 48.347,41 evrov, slabih štirideset odstotkov tega prihodka je prišlo iz naslova plač novinark in novinarjev, zaposlenih na javnemu zavodu RTV Slovenija, ki tako predstavlja največji delež vseh članarin.

Dodatno je javni zavod RTV Slovenija dolgoletni sponzor novinarskega festivala v organizaciji Društva novinarjev Slovenije, kjer so se donacije v preteklih petih letih vrtele okrog zneska pet tisočih evrov na leto – skupno je Društvo od javnega zavoda RTV zadnjih petih let vsako leto prejmejo dobrih dvajset tisoč evrov. Za stroške plač dveh zaposlenih je Društvo leta 2021 porabilo skoraj 65 tisoč evrov.

Društvo ima redno zaposleno generalno sekretarko Špelo Stare, ki jo je Informacijski pooblaščenec po uveljavitvi novega zakona na predlog Društva novinarjev Slovenije imenoval za članico Sveta javnega zavoda RTV Slovenijo.

Zakaj je imenovanje moralno sporno in problematično?

Špela Stare je redno zaposlena v Društvu novinarjev Slovenije, kjer opravlja delo generalne sekretarke ter sodeluje pri projektih društva. »Na društvu vodi različne – tudi mednarodne – projekte, ključna pa je tudi pri delovanju Novinarskega častnega razsodišča, pri katerem administrativno vodi postopke, strokovno pa sodeluje pri pripravi Kodeksa novinarjev Slovenije, različnih etičnih priporočil in smernic,« piše pri njeni predstavitvi. V javnosti se Špela Stare večkrat pojavlja kot zastopnica Društva, čeprav njena funkcija v Statutu ni uradno opredeljena. Ravno zaradi formalne nedorečenosti njene vloge Informacijski pooblaščenec v svojem izboru ni videl konflikta vlog Špele Stare z imenovanjem na mesto svetnice v javnem zavodu RTV Slovenija.

Urad Informacijskega pooblaščenca in Društvo novinarjev Slovenije že vrsto let dobro sodelujeta in nastopata v skupnih javnih kampanjah ter organizirate skupne dogodke ter okrogle mize. Zato ni presenetljivo, da utemeljitev Informacijskega pooblaščenca navaja ravno skupne projekte obeh pravnih oseb: »Po oceni Informacijskega pooblaščenca je v zadnjih desetih letih Društvo novinarjev Slovenije izvedlo številne aktivnosti in akcije na področju krepitve transparentnosti, medijev in dostopa do informacij javnega značaja, ki so bile namenjene širši javnosti (ne samo novinarjem) in so opozarjale na ovire pri dostopu do informacij javnega značaja (tudi za širšo javnost, ne le za novinarje) in bile usmerjene k izboljšanju položaja prosilcev v teh postopkih, znižanju stroškov postopkov ter k cilju večje transparentnosti na splošno,« so nam pojasnili na Uradu in dodali, da »po naši oceni delovno mesto generalne sekretarke društva, glede na predložen statut društva (22. člen), ni organ društva, in torej ni organ vodenja, upravljanja ali nadzora, zato imenovana v tem delu v celoti izpolnjuje formalne pogoje za članico Sveta RTV Slovenija.«

Špela Stare dodatno pojasnjuje, da »dejstvo, da so članice in člani društva novinarjev, kjer sem zaposlena, tudi novinarke in novinarji RTV Slovenija, ne bo vplivalo na moje odločitve v svetu RTV Slovenija. Kot članica sveta bom zastopala javni interes, ki po mojem mnenju ni v nasprotju z interesi članov društva.«

A ravno problem neločevanja de iure in de facto vidika predstavnikov v programskem svetu je bil eden od razlogov za spremembo zakonodaje o vodenju javnega zavoda RTV Slovenija, saj so bili pod prejšnjo zakonodajo v prej imenovani Programski svet zavoda imenovani posamezniki in posameznice, ki so formalno sicer izpolnjevali pogoje, a so bili hkrati ideološki predstavniki koalicijskih političnih strank, in nato v programskem svetu izvajali strankarsko agendo.

Tako lahko tudi pri temu imenovanju opozorimo na problematično vlogo generalne sekretarke društva, ki jo mediji na več mestih v javnosti predstavljajo kot zastopnico društva, ki se kot predstavnik društva udeležuje lobističnih sestankov z odločevalci ter hkrati nastopa v organih javnega zavoda, kjer je zaposlenih veliko članic in članov Društva novinarjev. Društva, ki generalni sekretarki omogoča redno zaposlitev tudi na podlagi prihodkov iz članarin delavk in delavcev javnega zavoda RTV Slovenija.

Gre za nasprotje interesov?

Komisija za boj proti korupciji nasprotje interesov definira kot »okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike.«

Če na to pogledamo skozi prizmo generalne sekretarke, zaposlene na Društvu novinarjev Slovenije, ki z naslova javnega zavoda RTV Slovenija vsako leto prejme več deset odstotkov svojih prihodkov skozi članarine zaposlenih na javnemu zavodu, smo se dolžni vprašati, čigave interese bo Špela Stare zastopala v programskem svetu?

Staretova odgovarja, da našega vprašanja glede konflikta interesov ne razume.
»Vaše vprašanje glede konflikta interesov pri odločanju “o sankcijah zaposlenih na RTV”, ker ima društvo “v svojem poslanstvu napisano zastopanje interesov novinarske skupnosti”, pa je zame posebej težko razumljivo. Očitno namreč zelo različno razumeva tako pristojnosti sveta kot interese novinarske skupnosti,« in dodaja, da »Svet RTV v skladu z zakonom sploh nima pristojnosti sankcioniranja posameznih novinarjev in novinark. Presoja spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov v konkretnih primerih je zaupana varuhu pravic gledalcev in poslušalcev, sankcioniranje posamičnih ustvarjalcev programa je po mojem mnenju zloraba pristojnosti sveta, ki je v nobenem primeru ne bi zagovarjala.«

Iz odgovora je mogoče razumeti, da svetniki niso udeleženi pri sankcioniranju kršiteljev Programskih standardov, a to ni res. V Pravilniku delovanja Varuha gledalčevih in poslušalčevih pravic je poudarek namenjen tudi sodelovanju s svetniki zavoda RTV Slovenija. “Varuh lahko po prostem preudarku predlaga programskemu svetu sprejem ustreznih sklepov s področja svojega delovanja. Varuh lahko obravnava tudi odzive, ki se nanašajo na storitve RTV Slovenija oz. posredovanje programskih vsebin do uporabnikov, če presodi, da z obravnavo in predlaganjem ukrepov krepi zaupanje javnosti v javno radiotelevizijo ter prispeva k večji kakovosti storitve,” kar jasno nakazuje povezavo med sankcioniranjem novinark in novinarjev ter vlogo svetnikov RTV Slovenija.

Društvo novinarjev Slovenije se je v preteklosti večkrat postavilo proti vodstvu javnega zavoda RTV Slovenija in s Sindikatom novinarjev Slovenije leta 2002 podpisalo »protokol o skupnih ciljih«, v katerem ugotavljajo, da »so cilji obeh organizacij enaki.« Hkrati je funkcija generalne sekretarke Društva novinarjev Slovenije vsaj delno odvisna od članarin članic in članov Društva novinarjev Slovenije, kar bi lahko dodatno oviralo neodvisno delovanje novoimenovane programske svetnice.

Lahko se vprašamo tudi, koliko članic in članov ter predstavnikov in zaposlenih v Društvu novinarjev Slovenije bo na koncu sedelo v Svetu javnega zavoda RTV Slovenija. Po novem zakonu je svet namreč sestavljen iz sedemnajstih predstavnikov, od katerih bi jih bilo z Društvom novinarjev Slovenije povezanih vsaj šest. V teoriji bi to lahko pomenilo, da bo Društvo novinarjev Slovenije najbolj reprezentirana organizacija v novoimenovanem Svetu javnega zavoda RTV Slovenija, ki bi tako lahko enostavno vplivala na sprejemanje oziroma zavračanje predlogov glede vodenja/upravljanja Javnega zavoda RTV Slovenija.

Zakaj bi to lahko bilo sporno? Ena od dosedanjih nalog (programskega) sveta javnega zavoda RTV Slovenija je bila tudi potrjevanje sankcij novinarkam in novinarjem pri kršitvah programskih standardov, ki je bila v preteklosti večkrat predmet kritik glede (ne)strokovnega dela. Lahko se vprašamo, kako objektivno bodo članice in člani Društva novinarjev Slovenije v vlogi programskih svetnic in svetnikov potrjevali sankcije članic in članov lastnega društva in kako bodo glasovali pri predlogih v njihovo škodo.

Špela Stare pojasnjuje, da to dejstvo na njeno delo ne bo vplivalo. »V vašem vprašanju namigujete tudi, da naj bi v imenu varovanja interesov novinarske skupnosti zagovarjala neetično, nestrokovno ali neodgovorno delo novinarjev. Takšno sklepanje v celoti zavračam. Kakovostno, strokovno, konstruktivno, etično in odgovorno novinarstvo je v največjem interesu novinarske skupnosti, zato nimam težav z varovanjem teh interesov na vseh področjih svojega delovanja,« poudarja, in dodaja, da bo »presojo o tem, kdo in kaj lahko vpliva na moje delo v vlogi članice Svet RTV, skrbno opravila v vsakem konkretnem primeru in glede na to sprejela ustrezno odločitev. Očitno ima zaupanje v mojo presojo tako organizacija, ki me je predlagala, kot institucija, ki me je imenovala.«

Spremembe na bolje?

V referendumski kampanji za novi zakon o RTV so zagovorniki poudarjali nujnost sprememb zakonodajne ureditve, ki bi omejila možnost neposrednega vplivanja političnih strank na upravljanja javnega medija. V času kampanje smo tako lahko brali zagovore štirih organizacij – Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open – ki so se v kampanji ZA uveljavitev novele zakona povezale pod geslom “RTV je ZAkon”, ker so po lastnih besedah želele zagovarjati stroko, profesionalne standarde in interes javnosti.

“Kot prijatelji kampanje so se nam pridružile druge strokovne organizacije, vključili so se številni profesionalni novinarji in drugi strokovni delavci RTV Slovenija in drugih medijev, svoja sporočila ZA zakon so sporočali kulturniki in znanstveniki, športniki, okoljevarstveniki, upokojenci in mladi, podporo neodvisnemu in strokovnemu delovanju RTV Slovenija so v kampanji izrazili številni občani in občanke, ki smo jih nagovarjali na tribunah in ulicah,” so našteli.

Pravijo, da so za novelo zakona o RTV Slovenija, ker želijo javno radiotelevizijo zaščititi pred politično zlorabo in uničenjem, “ko model upravljanja in vodenja omogoča, da najpomembnejšo medijsko in kulturno ustanovo v državi upravljajo in vodijo nekompetentni kadri, ki jih nastavi katera koli politična skupina za uresničevanje svojih interesov.”

Če je bil strah pred upravljanjem javnega medija s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, potem je nerazumljivo, zakaj je nenadoma dopustno, da se vajeti programskega sveta največjega medija de facto prepušča novinarski stanovski organizaciji, ki poleg vseh ostalih prej omenjenih problemov na več mestih izkazuje problematične vezi s politiko.

Prav v času aktualne vlade smo bili namreč priča prehodom več novinarjev in novinark (ki so hkrati tudi člani in članice Društva novinarjev Slovenije) v državne organe oziroma strankarske strukture, prav Društvo novinarjev Slovenije pa je večkrat opozorilo na nesprejemljivost prehodov in posledično spodjedanje kredibilnosti novinarskega poklica.

Z imenovanjem generalne sekretarke Društva novinarjev Slovenije na mesto programske svetnice javnega zavoda RTV Slovenija je tako potrebno opozoriti na spodjedanje kredibilnosti nove sestave Programskega sveta javnega zavoda RTV Slovenija, kjer bo v skrajnem primeru dobra tretjina vseh svetnic in svetnikov poslovno povezana s cehovsko novinarsko organizacijo, ki ima v poslanstvu zapisano ščitenje interesov novinarske skupnosti, ki se povezuje znotraj tega društva. Pa čeprav to na papirju ni problematično.