Državnozborska preiskovalna komisija, ki pod naslovom “Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine” preiskuje večkrat izpostavljeno neupravičeno financiranje propagandističnih trobil z davkoplačevalskim denarjem se je do konca aprila sestala na petnajstih izrednih in rednih sejah. Kakšni so rezultati dela preiskovalcev?

Podatki (ne) lažejo

Prvi zaslišanec je bil Jože Biščak, dolgoletni odgovorni urednik tiskanega medija Demokracija, voditelj večih oddaj na Nova24TV in direktor pravnih oseb, povezanih z mediji Nova24TV in Demokracija.

Biščak je na zaslišanju pojasnil, da je nekaj časa deloval v vlogi voditelja trženja za založbo Nova obzorja, kjer je po lastnih besedah dogovarjal s podjetji, predstavljal doseg Demokracije in nato sklepal pogodbe za oglaševanje. Komisija se je osredotočila predvsem na veliko število občin, s katerimi je imela Demokracija sklenjene oglaševalske pogodbe, o čemer pa Biščak ni vedel dosti. Po njegovih besedah je bil za te posle odgovoren Domen Rant, ki je področje trženja prevzel jeseni leta 2022.

Komisijo je nato zanimalo pravilno označevanje oglaševalskih vsebin v reviji, saj oglasne vsebine po njihovih ocenah niso bile pravilno označene, Biščak pa je razlagal težave pri pridobivanju oglaševalskih poslov, saj so se potencialni interesenti bali oglaševati v Demokraciji zaradi medijsko izpostavljenih povezav z Madžari. Hkrati je oglaševalske posle občin, ki jih vodijo kadri stranke SDS, označil za naključje, prav tako pa posle poslanskih skupin SDS v občinskih svetovih.

Nato pridemo do komičnih delov zaslišanja. Biščak namreč ni mogel potrditi oziroma ovreči promocijskega gradiva založbe Nova obzorja, kjer naj bi bil doseg tiskane Demokracije med osem in devet tisoč izvodov. Biščak na vprašanje o korektnosti teh številk naprej pojasnil, da niso točne, nato se je popravil in potrdil številko, nato pa izjavil: “Jaz natančno vem, dokler sem bil tam, koliko imamo naročnikov in kakšna je naklada. To pa je poslovna skrivnost.”

Župani moramo informirati javnost

Nato je pred komisijo sedel župan in poslanec SDS, Janez Magyar. Občina Lendava je novembra 2021 skuhala največji bograč na svetu, nato pa februarja 2022 dobila potrditev Guinessove knjige rekordov. To dejstvo je nato oglaševala v Demokraciji.

Magyar je naprej pojasnil, da v občinskih oglaševalskih poslih ne vidi nič spornega. “Tako se mi kot županu, ki ima tudi v osnovni, osnovnem delu krogov zapisano, da moramo informirati javnost, za mene osebno ne zdi nič spornega,” je izjavil na začetku zaslišanja. Na vprašanja o zakupu oglaševalskega prostora v časniku Demokracija je Magyar pojasnil, da on ni bil faktor pri sklepanju oglaševalskih poslov, temveč je za to skrbela služba za odnose z javnostmi, ki je “v oglasu najbrž videla smisel.” Hkrati je na podoben način odgovoril na vprašanje komisije o smotrnosti takega zakupovanja.

Komisijo je namreč zanimalo, zakaj je občina zakupovala oglasni prostor v Demokraciji, čeprav so o rekordu brezplačno poročali drugi mediji nacionalnega dosega, Magyar pa je odgovoril: “Jaz sem opravljal svoje delo vestno in odgovorno, katere stvari sem dobil na mizo ponudbo in se mi je zdelo pač dobro, pa smo šli v posel.”

Zanimivo je brati tudi del o promocijskemu intervjuju z županom v reviji Demokracija. Komisijo je namreč zanimalo, kako župan utemeljuje tržno smotrnost zakupovanja oglaševalskega prostora v mediju z nizkim dosegom, župan pa je pojasnil, da “sem dobil informacijo, da na vseh policah, kjer se prodajajo časopisi, je Demokracija prisotna.” Na vprašanja o intervjujih z županom v času državnozborske predvolilne kampanje pa je pojasnil, da “Mene to ne briga. Še enkrat, jaz sem Janez Magyar, izvoljeni župan in pač še enkrat sem dobil na mizo to ponudbo, s katerim smo v tistem danem trenutku tudi živeli.”

Uravnoteženo oglaševanje

Nato je pred komisijo nastopil Daniel Cukjati, župan občine Vrhnika in član stranke SDS. Na začetku je pojasnil, da je ob začetku svojega mandata sprejel strategijo uravnoteženega oglaševanja. “Pred mojim, bi rekel, mandatom je bil ta kolaž, tako da je bila celotna slika modra, torej v levih medijih. V zdajšnjem, ko sem jaz rekel, dajte še v kakšnih drugih medijih, mislim, da so v en oglas v Družini je bil, v Demokraciji ali je bilo v domovini, ne vem, na Erarju nisem našel, no in je bil kolaž tak, torej 9 % v desnih, 91 % v levih. To sem jaz zdaj ugotovil, ko sem te številke iz Erarja potegnil in sem bil, kako bi rekel, zgrožen in se tudi nekako opravičujem desnim volivcem, da je ta kolaž razreza tako krivičen do njih. Tako, da smo že v naprej sprejeli strategijo, da bo, kako bi rekel, v tem mandatu ta razrez, ker se to ne da čez noč narediti, ker so pogodbe, pa že naročilnice, da bo ta razrez nekako 49 v desne medije, pa 51 v leve,” je pojasnil župan.

Ko mu je komisija poskušala razložiti, da je uravnoteženo oglaševanje nesmotrno, saj imajo različni mediji različen doseg in kvaliteto občinstva, je župan to označil za neumnosti.

Fenomen uravnoteženega oglaševanja se pri desnih političnih strankah in njihovih kadrih že več let pojavlja kot rešitev problema financiranja “desnih” medijev, pri čemer se vedno pogovarjamo o edicijah, ki so na tak ali drugačen način lastniško in kadrovsko povezane s političnima strankama SDS in NSi – v preteklosti smo to zasledili pri Uradu vlade za komuniciranje, ki je na tak način večim ministrstom in vladnim službam omogočila zakupovanje oglasnega prostora na Nova24TV.

“Trženje nima nobene veze s politiko!”

Nato je pred komisijo nastopil vodja trženja Domen Rant, ki je na vprašanje o poteku zakupa oglaševalskega prostora hotel komisiji zaračunati predavanje o oglaševanju, nato pa svoj molk na vprašanja upravičil s pogodbo o zaposlitvi, kjer stoji tudi člen o poslovnih skrivnostih.

Pri vprašanjih okrog dosega Demokracije je nato Rant sešteval številke dosega tiskanega tednika in obiska spletnega mesta ter pojasnjeval, da je doseg Demokracije tristo tisoč uporabnikov na mesec ter nasprotoval članicam ter članom preiskovalne komisije, ko so mu ti razlagali, da gre za kreativno matematiko.

Razlogov za zakup oglasnega prostora v Demokraciji Rant vidi predvsem v poslovni logiki. “Če pa občine, še enkrat poudarjam, občine, zavodi, kdorkoli želi oglaševati v visokih nakladah, saj mogoče tukaj je en nesporazum, jaz mogoče nisem takoj omenil, trženje nima nobene zveze s politiko,” je pojasnil.

Hkrati je zanimivo vedeti, da po Rantovih besedah Demokracija ni ravno uspešna pri vzpostavljanju oglaševalskih poslov. “A veste, jaz sem tako delal, na Demokraciji moramo, moramo podrgniti kolena, moramo podrgniti kolena za vsak evro. Mi opravimo na stotine kilometrov, vsak mesec dobimo par sto evrov,” je pojasnil Rant.

“Ker so dali dober popust!”

A čeprav so zneski po ocenah tržnika minorni, to Demokracije ni omejevalo pri popustih na oglaševalske pogodbe. Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto, je v svojem izvajanju pojasnil, da je bil razlog za zakup oglaševalskega prostora v Demokraciji povezan z dobrim popustom in dejstvom, da so pred njim v tej reviji oglaševale tudi druge regijske komunale in da on med mediji ne dela razlik.

Kekec se je mesec pred objavo plačanega intervjuja v Demokraciji z odgovornimi v temu mediju srečal še na dogodku Demokracija Magazin Tour, kjer je bil podpisan kot kandidat za poslanca SDS. Hkrati je bila v intervjuju/oglasu uporabljena profilna fotografija, ki jo je Kekec uporabljal tudi za svoje predvolilne plakate. V temu dejstvu Kekec ni videl težave.

Ko so ga članice in člani preiskovalne komisije ponovno vprašali, zakaj se je odločil za oglaševanje v mediju, ki skorajda ne pokriva njegovega geografskega področja, je Kekec izjavil: “Ja, eden od, bi rekel, argumentov je bil tudi več kot 50 % popust in v bistvu na ta način mislim, da je bila zadeva tudi dosti racionalna.”

Državne oglaševalske pogodbe

Zgoraj omenjene argumentacije se dobro ujemajo z že znanimi dejstvi glede državnih oglaševalskih pogodb, kjer smo na večih mestih z uradnimi dokumenti dokazovali sporne in tržno nesmotrne posle, ki so jih odgovorni argumentirali tudi z uravnoteženim oglaševanjem in drugimi problematičnimi praksami. Očitno so posli na občinskem nivoju potekali na podoben, če ne celo na identičen način.

Iz zaslišanj je mogoče videti kontradiktorno utemeljevanje posameznih akterjev, kjer se je oglaševalski prostor v Demokraciji hkrati zakupovalo zaradi dobrega tržnega položaja, želji po uravnoteženem oglaševanju, kjer tržna vrednost ni imela nobenega vpliva in hkratnega ločevanja politike in tržne vrednosti posameznih medijev. Ena od rdečih niti je tudi politična neodgovornost oziroma prevaljevanje odgovornosti na neimenovane občinske uradnike, ki v kabinetih skrbijo za medijski zakup, čeprav se po drugi strani nič ni zgodilo brez županovega podpisa.

Vredno bi bilo ponovno opozoriti tudi na fenomen oglaševalskih pogodb kot medijskih subvencij, ki nimajo nikakršne veze s tržnim smislom oglaševalskega prostora. Ker gre pri občinskih in državnih oglaševalskih pogodbah večino časa za promocijo tržno nereprezentativnih produktov in storitev, si lahko odločevalci iz oglaševalske malhe potrežejo z veliko žlico.

Po volitvah je vse drugače

Golobova vlada je po volitvah hitro umaknila oglase podjetja Telekom Slovenija iz spornih medijev ter preklicala pravilo Urada za komuniciranje o uravnoteženem oglaševanju. To je storila po podobni liniji moči – torej na enak način, ki se ga je njena predhodnica poslužila za vzpostavitev teh spornih mehanizmov.

Hkrati je zaskrbljujoče, da v državi očitno nimamo vzpostavljenih nikakršnih mehanizmov nadzora, ki bi take prakse sankcionirale sproti oziroma je vse odvisno od trenutne oblasti. Predsednica preiskovalne komisije, poslanka Mojca Šetinc Pašek, je na tiskovni konferenci izpostavila: “Šlo je za pritiske tako na vodilne kadre v Telekomu, kot tudi na nižje vodstvene zaposlene zaradi spremenjenih političnih okoliščin. Med drugim so tik pred nastopom nove vlade v vrhu Telekoma, kot rečeno, prejeli dopis Blaža Ranta in njegovega zasebnega inštituta, ki je med vrsticami grozil s prijavami in tožbami, če z njim ne podpišejo te lukrativne pogodbe. (…) Celotno vodstvo Telekoma se je zavedalo, da gre za škodljivo pogodbo za podjetje Telekom Slovenija, zato so v pogodbo skušali vriniti čim več varovalk, da bi se jo lahko tudi takoj razdrlo in seveda zaščitilo podjetje Telekom. Tega so se zelo dobro zavedali, toda naslednja uprava, ki je prišla pod vodstvom novega SDS-ovega človeka, seveda tega ni storila.”

Skratka – papir prenese vse, hkrati pa bodo vsi vpleteni molčali in odvračali pogled. Zaenkrat nova vlada na temu področju še ni vzpostavila varovalk, ki bi prenesle napad s pozicije moči oziroma bi za oglaševalske pogodbe, kjer je vpleten davkoplačevalski denar, vzpostavila mehanizme sprotnega preverjanja in nadzora.

Medijsko uokviranje razprave

Na koncu bi se bilo vredno spomniti večih medijskih okvirjev razprave o problemu državnih oglaševalskih pogodb in pogodb državnih podjetij, ki smo ga spremljali od septembra 2018. Šlo je namreč za žaloigro v večih delih, kjer smo lahko najprej poslušali nebuloze o fenomenalnih tržnih deležih strankarsko povezanih trobil, nato pa o ubogih “opozicijskih” medijih, ki na trgu ne morejo preživeti zaradi političnih pritiskov in jih je treba zato prikrito subvencionirati z uravnoteženim oglaševanjem.

Hkrati se dosedaj še nihče ni resno vprašal o tržnem potencialu teh medijskih projektov in nezmožnosti vzpostavljanja kritične mase naročnic in naročnikov – to je še posebej problematično zaradi že prej omenjene povezave s političnimi strankami, katerih volilke in volilci niso zainteresirani za podpiranje “lastnih” medijskih projektov.

Komisija do poletja napoveduje nova zaslišanja in poročila, a že sedaj je jasno, da se je vse to zgodilo predvsem zaradi pomankljivih sistemskih varovalk na tem področju in nerazumevanja nadzornih organov, ki bi morali na podobne incidente odreagirati sproti. Na tem področju vlada še ni zaorala ledine.