Financiranje nevladništva je v Sloveniji večen političen kamen spotike, kjer se prepletajo interesi političnih strank ter lokalnih interesnih skupin. Nedavni razpis Ministrstva za javno upravo je ponovno odprl vprašanje neodvisnosti nevladnega sektorja, opozoril na problem razdeljevanja javnega denarja in povezav med prejemniki in državo.

V Sloveniji trenutno obstaja dobrih sedemindvajset tisoč nevladnih organzacij, od tega 23.251 društev, 3.897 (zasebnih) zavodov in 259 ustanov. Predmet delovanja pri večini nevladnih organizacij ni opredeljen, na drugem mestu je kultura in umetnost, na tretjem rekreacija in na četrtem gasilstvo.

Po podatkih krovne mreže za razvoj nevladnih organizacij CNVOS država za nevladne organizacije namenja slab odstotek bruto domačega proizvoda, kar je pod povprečjem Evropske unije, z javnimi sredstvi pa se financira več kot polovica vseh nevladnih organizacij v Sloveniji. Na prvih mestih po prejemnikih javnega denarja so Rdeči križ, Zavod Sonček, Waldorfska šola in SAZAS.

Spodbujanje aktivnega državljanstva

Ministrstvo za javno upravo je spomladi 2023 objavilo razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in pojasnilo, da želi z njim financirati projekte in programe nevladnih organizacij, ki bodo spodbudili udeležbo ljudi v posvetovalnih procesih in procesih soodločanja, krepili kompetence zaposlenih in prostovoljcev v nevladnih organizacijah na področju zagovorništva in okrepili družbeni prispevek nevladnih organizacij na področjih demokratičnega delovanja, dobrega upravljanja, transparentnosti in nadzora oblasti ter aktivnega državljanstva.

Z razpisom je bilo predvidenih več vsebinsko različnih sklopov, kjer je sklop A financiral pilotne projekte udeležbe državljanov in občanov v procese priprave na lokalni in državni ravni, sklop B se je ukvarjal z digitalnimi rešitvami za krepitev demokracije, sklop C se je ukvarjal s krepitvijo zagovorništva, sklop D s krepitvijo državljanskih pravic in sklop E s programi za krepitev demokracije in spodbujanjem aktivnega državljanstva.

Dan po objavi rezultatov razpisa smo od Ministrstva za javno upravo z zahtevkom do informacij javnega značaja zaprosili za dokumentacijo izbranih prijav in jih prejeli enajstega oktobra 2023. V času, ki ga je Ministrstvo potrebovalo za ugoditev našemu zahtevku, je v javnost prišla informacija, da je ministrica na večih mestih povezana z enim od prijaviteljem na razpis, zaradi povezav in drugih nepravilnosti pa je ministrica odstopila.

Od ministrstva smo zahtevali in prejeli naslednje prijave uspešnih prijaviteljev na razpisu:

	Beletrina	CER	Gasilci	Spol	Karitas	Simbioza	Študenti
A1
A2		112.000,00			111.999,71		111.953,10
B1
B2
C	109.960,10
D1
D2		176.998,00				176.936,00
E1			179.977,70
E2	299.955,07	299.966,80		300.000,00			299.990,40
∑	409.915,17	588.964,8	179.977,70	300.000,00	111.999,71	176.936,00	411.943,5

V nadaljevanju bomo v seriji člankov “Kako to ni problem?!” analizirali posamezne prijave in opozorili na problematično razumevanje pojma aktivno državljanstvo, nedorečenosti razpisa, s katerim je država na problematičen način razdelila več kot milijon davkoplačevalskega denarja in problematičnost prijaviteljev na ta razpis.

CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo

Prva nevladna organizacija je po prejetih sredstvih CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, ki združuje »odličnost slovenskih podjetij, ki največ vlagajo v trajnostni razvoj in zeleni prehod.«

Gre za cehovsko organizacijo več kot stotih podjetij, ki ministrstva redno lobira za spremembe energetske zakonodaje, septembra letos pa so prejeli nagrado na tekmovanju Evropske nagrade za spodbujanje podjetništva.

V svetu zavoda najdemo predstavnike podjetjij NLB, BTC, Petrol, Kolektor, Porsche Slovenija in druge. Iz brošure zavoda je razvidno, da člani CER »skupaj zaposlujejo skoraj 28.000 zaposlenih in ustvarijo 7,8 mrd EUR prihodkov.«

Od začetka svojega delovanja v letu 2018 so iz državne blagajne dosedaj prejeli 644.940,06 evrov, na letošnjem razpisu pa skoraj še enkrat toliko. Največ denarja so dosedaj prejeli iz naslova Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za razvoj  kompetenčnega centra za trajnostni design.

Država je prijavo Partnerstva na razpis aktivnega državljanstva nagradila s skupno 588.964,8 evri davkoplačevalskega denarja. V utemeljitvi prijave CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pojasni, da se »CER zavzema za spremembe zakonodaje, predlaga sprejem novih zakonov in spremembe obstoječe regulative, kot tudi sodeluje v postopku sprejemanja in sprememb kot enem izmed demokratičnih procesov«.

Partnerstvo je na aktualnem razpisu prijavilo več aktivnosti, ki se osredotočajo na osveščanje zaposlenih v gospodarstvu o pomembnosti zelenega prehoda, sodelovanje v demokratičnih procesih zelenega prehoda in priprave predlogov izboljšav zakonodaje na temo zelenega prehoda.

Aktivno državljanstvo = lobiranje

In kje prijavitelji vidijo aktivno državljanstvo? V »spodbujanju zaposlenih v okviru CER delovnih teles k demokratičnemu udejstvovanju. Slednje je spodbujeno skozi očbutek dostopnosti odločevalcev in s tem občutek slišanosti ter vzbuditvi zavedanja vpliva in pomena sodelovanje pri sooblikovanju politik…«.

Država bo CER partnerstvu v okviru prijavljenih projektov plačevala tudi za aktivnosti na področju komuniciranja, saj so prijavili tudi projekt medijskega obveščanja o trajnostnem razvoju in na področju lobiranja, saj se CER zavezuje, da bo sodeloval pri pripravi dveh zakonodajnih dokumentov na leto (skupno torej osem dokumentov v štirih letih trajanja projekta).

Prijavi je priložena še Izjava ministrstva o podpori programa, ki jo je podpisal minister mag. Bojan Kumer. V njej si ministrstvo želi sodelovanja pri distribuciji promocijskega materiala na področju aktivnega državljanstva kot gonile sile trajnostnega razvoja, možnost predstavitve pobud državljank in državljanov na področju sprejemanja in izvajanja regulative zelenega prehoda ter podporo sodelovalnim mehanizmom v postopkih sprejemanja zakonodaje.

Zelena delovna mesta = lobiranje

Partnerstvo je dobilo davkoplačevalski denar tudi na področju zelenih delovnih mest in sicer za pripravo predlogov državljank in državljanov, s katerimi bi Partnerstvo »opredelilo znanja in spretnosti, ki so potrebna za preoblikovanje obstoječih delovnih mest« v t.i. zelena delovna mesta in vplivanje na Aktivno politiko zaposlovanja.

V procesu naj bi sodelovalo do sto državljank in državljanov, ki bi v okviru javnih posvetov pomagali pripravljati zakonske predloge, s katerimi bi Partnerstvo nato vplivalo na odločevalce, Partnerstvo pa naj bi za vključevanje v odločevalske procese spodbujalo tudi podjetnike.

Podnebne spremembe = lobiranje

Zadnji sklop, za katerega je Partnerstvo dobilo sredstva, je vpliv na zakonodajo o podnebnih spremembah. Z davkoplačevalskim denarjem je Partnerstvo prijavilo razvoj digitalne platforme, s katero bi zbiralo odzive in komentarje zainteresirane javnosti na Zakon o podnebnih spremembah in izračun lastnega ogljičnega odtisa.

Če upoštevamo, da je »lasten ogljičen odtis« že dalj časa priročen izgovor industrije na podnebne spremembe, s katerim skušajo podjetja prevaliti odgovornost na končnega uporabnika, potem lahko rečemo, da bo država strokovnemu združenju podjetij z davkoplačevalskim denarjem financirala zbujanje krivde pri državljankah in državljanih.

Tudi tej prijavi je priložena Izjava ministrstva o podpori programa. Ministrstvo se torej strinja s takim t.i. greenwashingom.

Filozofija aktivnega državljanstva

Prijava prvonagrajenega na razpisu na večih mestih opozarja nedorečenost termina aktivnega državljanstva, ki ga lobistične organizacije hitro zlorabijo za manipulacijo javnega mnenja (t.i. astroturf) in generiranje navidezne široke javne podpore za ozko usmerjene cilje strokovnega združenja.

Alarmantno je tudi dejstvo, da so prijave združenja CER prejele izredno visoko število točk strokovne komisije, hkrati pa komisija očitno ni prepoznala več kot očitnih lobističnih napadov industrije na državne ustanove in postopke odločanja.

To bi nas moralo skrbeti, saj lahko pri morebitni razveljavitvi in ponovni objavi razpisa pričakujemo identične prakse. Še več – to bi bil izredno močan signal, da država ne dojema nevarnosti astroturfinga in da lahko podjetja računajo na izdatna davkoplačevalska sredstva, ki jih bodo prejela v primeru podobnega povezovanja.

Končno skrb vzbuja naravnost šokantna praksa povezovanja aktivnega državljanstva z lobiranjem interesnih skupin in povezave med »nevladniki« in vladno ekipo s pismi podpore ministrov. Lahko bi rekli, da gre za novo prakso državnih oglaševalskih pogodb prejšnjega mandata, kjer so »nevladne« organizacije samo priročen mehanizem za utrjevanje vladnih politik.

Raziskava je nastala v okviru zavoda Državljan D. Zavod deluje na področju človekovih pravic v informacijski družbi, praks množičnih medijev in aktivnega državljanstva. Podprite naše delovanje!