The Sonics – Ljubljana, Kino Šiška (20.10.2018)

Za konec koncertnega oktobra sva v Šiško uletela na The Sonics – ameriške punk-rock legende, ki so že v sedemdesetih prejšnjega stoletja zakoličile obliko in zvok, s katerim še danes ružijo po svetovnih odrih.

Sicer se je glavnina benda vmes že zamenjala, a zvezdi večera sta bili pravzaprav pridružena člana – bobnar Dusty Watson, ki ga je med posameznimi prehodi kar prestavljalo na stolu in kitarist ter vokalist Evan Foster, ki je s svojim prepoznavnim glasom in kitaro res naredil novo luknjo v streho Šiške. Zmotil ni niti rahlo distorziran zvok, vse skupaj je koncertu (mogoče celo namenoma) dodalo pridih dobrega starega rock and rolla, ki ga ponavadi poslušamo na slabši opremi v avtomobilu.

Pa ne, da bi bili ostali ustanovni člani tega punk-rock benda kaj slabši – frontman Rob Lind je s svojim saksofonom in tipično ameriškim čebljanjem med komadi čisto lepo podčrtal energijo skupine, ki je na odru v uro in pol dolgem koncertu odigrala energetsko nabit sprehod po svojih sedaj še skorajda ponarodelih komadih, napovedala nov album in z malo starejšo publiko spet dokazala, da je rock and roll še vedno živ.

Do res dobrega koncertnega doživetja je mogoče prispevalo ravno biološka starost občinstva in nastopajočih. Ne vem zakaj, ampak v glavi sem vlekel paralele z The Hives in The Subways, dvemi odličnimi koncertnimi bendi, ki sta dosedaj še vedno tudi s fizično zahtevnim nastopom pokazala, kako energičen je lahko rock and roll. Razumem gospode, ki pri šestdesetih še vedno nažigajo “Have love, will travel” in od njih ne pričakujem nemogočega – kot že rečeno, tudi to je del rock and rolla.

Shizofrenija nekega podjeta

Telekom se je očitno odločil, da bo selektivno odgovarjal na vprašanja javnosti. Tako sem šele danes prejel nov neodogovor na pozive po opredelitvi do financiranja laži z oglasi, odgovor pa je zelo zaskrbljujoč.

Nov neodgovor, staro izmikanje

Spoštovani gospod Iskrič,

zahvaljujem se vam za vaše sporočilo. Na družbenem omrežju Twitter smo se odzvali takoj ob prvih tvitih, ko smo pojasnili, da kot oglaševalec nimamo vpliva na uredniško politiko posameznega medija. Prav tako smo se odzvali na vsako elektronsko sporočilo, ki smo ga prejeli, in vsakomur smo pojasnili svoje stališče; nekaterim tudi večkrat.

V Telekomu Slovenije oglaševanje predstavlja enega izmed elementov tržno-komunikacijskega spleta. Pri tem izkoriščamo celoten medijski prostor, ki ga imamo na voljo, torej od televizijskega do radijskega oglaševanja, pa oglaševanja v tiskanih in spletnih medijih do oglaševanja na zunanjih površinah. Oglašujemo tako na nacionalnih kot v lokalnih in regionalnih medijih, prav tako oglašujemo v medijih z zelo raznolikimi nazori in pogledi. Kakor navedeno, pa se, ne glede na raznolikost, kot oglaševalec ne opredeljujemo do uredniških politik medijev, prav tako kot oglaševalec ne moremo, niti za to nimamo nikakršnega vzvoda, preverjati ustreznosti posameznih novinarskih prispevkov v slovenskih medijih. S svojim oglaševanjem in našimi sporočili nikoli nismo žaljivi ali kakorkoli drugače nestrpni; naš edini cilj oglaševanja je predstavitev naše ponudbe najširši skupini uporabnikov.

V Telekomu Slovenije sodimo med največje slovenske oglaševalce, ob tem pa smo tudi med podjetji, ki družbeni odgovornosti prek sponzorstev, donacij in pomoči potrebnim posameznikom v slovenskem okolju namenjamo največ sredstev. Verjamemo, da so naše širše družbeno odgovorne aktivnosti vidne in opazne ter da tudi na ta način vsak dan in že mnogo let dokazujemo, da nam je mar za pozitiven razvoj slovenske družbe.

Telekom se izogiba odgovornosti

Najprej je tukaj klasično izmikanje o prevzemu odgovornosti za oglase, ki se pojavljajo poleg določenih vsebin in ga je vmes že zelo enoglasno demantirala stroka. O tem ne bomo izgubljali besed.

Drugi neodgovor je ignoriranje vprašanja, kako se oglaševanje sklada z etičnim kodeksom. V zadnjem odstavku ga sicer mešajo z družbeno odgovornostjo, a se odgovorijo na vprašanje javnosti. Skratka – upajo, da tega ne bomo opazili, a je treba jasno povedati: Telekom Slovenija že več kot en mesec NI ODGOVORIL na vprašanje javnosti.

Nato pa pride novost, ki je najbolj problematična. Telekom Slovenije namreč zapiše tole:

Kakor navedeno, pa se, ne glede na raznolikost, kot oglaševalec ne opredeljujemo do uredniških politik medijev, prav tako kot oglaševalec ne moremo, niti za to nimamo nikakršnega vzvoda, preverjati ustreznosti posameznih novinarskih prispevkov v slovenskih medijih.

Tale stavek sem moral prebrati trikrat, ker nisem verjel, da se je Telekomu zapisala tako velika bedastoča. Spomnimo – naše vprašanje se je glasilo okrog večkrat dokazanih laži, ki jih Nova24TV objavlja kot novice. Tukaj ne gre za problematična stališča, o ljudomrznih komentarjih – govorimo o LAŽEH. Nova24TV poroča o stvareh, ki se niso zgodile, ki niso resnične in pri katerih obstajajo dokazi, da je temu res tako.

Nova24TV se laže o posilstvih in preverjanju pri policiji – dobili smo demanti policije. Nova24TV se laže o glasnosti zvočnikov na džamiji – na voljo je več demantijev organizacij, ki se ukvarjajo s preverjanjem laži na spletu. Nova24TV se laže o strelcih v ZDA – tudi to je bilo že večkrat demantirano.

Pustimo ob strani dejstvo, da je po svetu že dalj časa prisotna praksa oglaševalcev, ki se umikajo iz programskih vsebin, za katere mislijo, da se ne skladajo z njihovim etičnim kodeksom. Pri Telekom Slovenije je to očitno samo mrtva črka na papirju. Kar je dejansko večji problem, je temeljno nerazumevanje problema oziroma norčevanja iz javnosti. Telekom v svojem odgovoru trdi, da ga mi postavljamo v vlogo razsodnika vsebine, kar nikoli ni bilo in ni res.

Telekomu smo namreč dostavili dokaze s strani uradnih državnih organov, ki dokazujejo laž medija. Dostavili smo mu večkratna preverjanja in dokaze mednarodnih organizacij, ki dokazujejo laž medija.

Telekom Slovenija bi se moral samo odločiti, ali oglaševanje na dokazanih lažeh krši njihov etični kodeks. Trenutno še vedno vztraja na poziciji neprevzemanja odgovornosti in preusmerjanja pozornosti na zadeve, ki sploh niso del problema.

Tako nadaljujemo z izpraševanjem:

Ej Telekom, kako se oglaševanje na lažeh sklada z vašim etičnim kodeksom?

Telekom, zakaj molčiš?

Mineva že več kot mesec dni od prvega vprašanja Telekomu Slovenije, kako utemeljuje oglaševanje na vsebinah, ki širijo nestrpnost, sovraštvo in razdor ter kako gre skupaj oglaševanje na lažeh in etična drža.

Od prejšnjih primerov dokazljivih laži je minilo več kot dvajset dni, danes smo odkrili nov primer laži.

Kočevje in migranti – fake news!

Na portalu Nova24TV najdemo novico s šokantnim naslovom – “Migrant naj bi v Kočevju hotel posiliti punčko: To je šokantni zapis, ob katerem boste ostali brez besed” in se nadaljuje “Migrant je v Kočevju hotel posiliti punčko. Če ne bi lovec streljal v zrak in ga s tem prestrašil, bi bila verjetno mrtva,” se glasi šokantni zapis na družabnih omrežjih, ki se širi kot požar. Policija zaenkrat menda molči, mi pa informacije o domnevnem posilstvu že preverjamo.

Novica je bila objavljena šestega oktobra 2018, poleg nje pa najdemo oglas za Telekom Slovenija.

Danes, 16. 10. 2018 smo na twitter profil slovenske policije naslovili naslednja vprašanja:

  • Ali imate prijavo primera?
  • Je medij pri vas preverjal informacije o tem dogodku?
  • Če imate prijavo, ali lahko potrdite resničnost primera?

Policija pa je odgovorila:

Medij se je torej trikrat zlagal. Prva laž je, da policija “zaenkrat menda molči”, kar ni res, saj smo uraden odgovor policije prejeli v roku nekaj ur. Druga laž je, da medij primer preverja, saj se na policijo ni obrnil. Tretja laž je da medij primera ni preverjal pri policiji in da nihče domnevnega posilstva ni prijavil. Na sploh je fraza “menda zaenkrat molči” zelo čudna, saj hkrati konotira preverljivost (zaenkrat molči), a se fraza z vrinjenim “menda” izkaže za popolno izmišljotino.

Etični kodeks Telekom Slovenije

Vprašanje: Je oglaševanje na trikratni laži pošteno in etično? Je to odraz zavzemanja za strpnost in medsebojno spoštovanje osnovnih človekovih pravic? Je laž v skladu z veljavno zakonodajo?

Vprašanje: Je ignoriranje vprašanj javnosti o skladnosti oglaševanja in etičnega kodeksa skladno s tem kodeksom? Ne gre tukaj za prikrivanje in potvarjanje dejanskih podatkov ostalim deležnikom?

Vprašanje: Je večtedenski molk odraz etičnega kodeksa, kjer naj bi Telekom vzdrževal korekten in profesionalen odnos do vprašanj javnosti?

Vprašajmo Telekom Slovenije!

Naslovi:

  • Rudolf Skobe, direktor uprave (rudolf.skobe@telekom.si)
  • Tomaž Seljak, podpredsednik uprave (tomaz.seljak@telekom.si)
  • Ranko Jelača, član uprave (ranko.jelaca@telekom.si)
  • Dean Žigon, član uprave (dean.zigon@telekom.si)
  • Katarina Prešeren, odnosi z javnostmi (katarina.preseren@telekom.si)

oziroma rudolf.skobe@telekom.si; tomaz.seljak@telekom.si; ranko.jelaca@telekom.si; dean.zigon@telekom.si; katarina.preseren@telekom.si

Pišimo jim! Še danes!

Ólafur Arnalds – Ljubljana, Cankarjev dom (13.10.2018)

“A nisva bila že včeraj na koncertu?” je Bajo zanimalo ob tiskanju kart za koncert enega prodornejših glasov Islandije. “Ja, ampak tisto je bilo včeraj!” je bil edini logičen odgovor pred odhodom v Cankarjev dom, kjer se je na obisk napovedal Ólafur Arnalds s skupino.

Arnalds se je slovenski splošni javnosti mogoče najbolj približal s soundtrackom za serijo Broadchurch, kar je bil zagotovo razlog, da je Gallusova dvorana pokala po šivih.

A Ólafur, ki je na turneji za svoj zadnji album Re:member, je veliko več kot “samo” zlagalec rim za televizijske serije, kar je na koncertu več kot očitno dokazal s svojim spremljevalnim bendom, ki mu je pomagal pri zarisavanju glasbeno-vizualnih črt po zvočnem platnu.

Ólafur Arnalds Setlist Cankarjev Dom, Ljubljana, Slovenia 2018

Čeprav je na trenutke določen del občinstva izgubil rdečo nit, kar se je kazalo z dremanjem in kašljanjem, je to bolj dokaz kulturniške jare gospode kot pomanjkanja fokusa in natančnega izvajanja s strani umetnika in spremljevalne ekipe.

Ob poslušanju so se mi pred očmi risale detajli islandske pokrajine, glasbeniki na odru pa so iz komada v komad vzdrževali občutek magičnosti in nezemeljskosti. Komadi so se povezovali v enotno glasbeno kuliso, ki jo je podpiral vizualni del koncerta in ustvarili zares enkratno vzdušje, ki ga je še podčrtalo Ólafurjevo čebljanje med posameznimi komadi.

Pod črto – izredno zanimiv, dobro izveden in navdušujoč sprehod po ledu severa. Ólafur je super vodič!

God is an astronaut – Ljubljana, Kino Šiška (12.10.2018)

“Danes greva bolj zgodaj proti Ljubljani, ob osmih je koncert!” sva se morala opravičiti prijateljem iz Beograda in jo po avtocesti užgati proti domu.

Zakalkuliral sem se pri datumih, najbrž ne prvič in zagotovo ne zadnjič, saj je konec turneje o etičnem premisleku informacijske družbe sovpadel s koncertom skupine God is an astronaut v Kino Šiška.

Tako sva najprej šest ur preživela v avtu, se nato preoblekla in odkorakala proti Šiški. Predskupino sva načrtno zamudila, saj sva dvomila, da bova po dnevu vožnje sposobna preživeti dva tako specifična zvoka in v dvorano vstopila skoraj skupaj s skupino.

Zvok skupine naju je polil kot ocean. Ravno prav topel, ravno prav hladen in vseobsegajoč. Skupina je predstavljala svoj zadnji album Epitaph, pevec ga je posvetil tragediji v družini, a je na koncertu posegla tudi po starejšem materialu.

Zvok kitar, klavirja, elektronike in bobnov je dopolnila s svetlobno kuliso, ki je še dodatno podčrtala ostre rife, glasne udarce ob membrane in nežen glas pevca.

God Is an Astronaut Setlist Kino Šiška, Ljubljana, Slovenia 2018

 

Občinstvo je skupini jedlo iz roke, redko kdaj opaziš tako veselje na obrazih ljudi, ko jim pevec napove “zamorjen in težak koncert”, ki reflektira komade zadnje plošče. Komadi so se lepo navezovali drug na drugega, plavanje v zvoku, ki je na trenutke zvenel izredno metalsko, drugič spet izredno filmsko, je bilo popolno.

Kar še posebej cenim, je nedolgočasnost materiala, saj se mi je vse skupaj zdelo izredno dostopno, odprto in poslušljivo. Fizična utrujenost je sicer botrovala temu, da sem določen del koncerta presedel, a se je hkrati glava spočila ravno ob dolgometražnih sprehodih po zvočni pokrajini skupine, ki si zagotovo zasluži vašo pozornost.

Odpovejmo Telekom Slovenije!

Enajstega septembra 2018 sem se na podjetje v večinski državni lasti, Telekom Slovenije, obrnil s preprostim vprašanjem.

Kako je to etično?

Zanimalo me je, kako je etični kodeks družbe, ki poudarja strpnost do različnosti, pomembnost sobivanja in dostojanstva skladen z oglasi poglej člankov z naslovi “Varuh načela enakosti ali kako želijo LGBT-lobiji ugrabiti državo”, “Feminizem in LGBT spreminjata svet – na slabše”, “[Video] Bernard Brščič v oddaji Dialog: “Prosim, prosim, pe*ri, pustite nas, naše otroke in pse na miru, ker vam nismo nič naredili.”” in podobno.

V etičnem kodeksu družbe Telekom Slovenije namreč piše:

Na Telekom Slovenije sem se obrnil tudi z vprašanjem, ali si ta družba z oglaševanjem kupuje molk na mediju, ki je v preteklosti objavljal članke z naslovi “Skobe.net – milijoni Telekoma v obrambo globoke države” in “To je polmilijonska graščina šefa državnega Telekoma”.

V etičnem kodeksu družbe Telekom Slovenije namreč piše:

Telekom Slovenije je oglaševanje najprej branil s konceptom nevpletanja v uredniško politiko in nepovezovanjem oglasov z vsebino. Oglasila se je medijska stroka in javno povedala, da Telekom Slovenija JE odgovoren za plasiranje svojih oglasov, da bi ga to MORALO skrbeti in da bi MORAL odreagirati.

Kako je to legalno?

Na Telekom Slovenije sem se končno obrnil z vprašanjem glede napovedi opozicije, da bo zaradi poslov šefa Telekom Slovenije, Rudolfa Skobeta, napovedala parlamentarno preiskavo. Janez Janša je namreč leta 2017 in 2018 tvital o nepremičninskih poslih in skorajšnji uvedbi preiskave. Nato je na to temo utihnil.

Problem je torej potencialno širši od kršitev etičnega kodeksa. Da podjetje v večinski državni lasti zakupuje oglasni prostor na mediju in si s tem kupuje medijski molk v zameno za finančna sredstva – no, tukaj smo potencialno že na področju kriminala.

Tišina ubija

O primeru smo pisali v državni zbor republike Slovenije. Na komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti smo naslovili peticijo za razpravo o kršenju človekovih pravic in enakih možnosti s strani podjetja v večinski državni lasti. Na peticijo nismo dobili niti zahvale po prejetem sporočilu. Ne od predsednice komisije, Eve Irgl, ne od članic in članov komisije (Kovačič Aljaž, Furman Karmen, Hot Meira, Kaloh Dejan, Pavlin Blaž, Sukič Nataša, Šušmelj Andrej, Žnidarič Mojca).

Tudi minister Jernej Pikalo se na našo peticijo ni odzval.

Hkrati je temo odprl samo Val202, ostali mediji so zaradi različniih izgovor trenutno tiho. Od tega, da to ni medijska tema, do tega da šefi mislijo, da je težko dokazati korelacijo med oglaševanjem na mediju in odpovedovanjem naročnin, do tega da… no, do tega, da se to tega problema mediji niso hoteli opredeliti.

Še več! Mediji prek oglaševalske platforme ContentExchange širijo novice Nova24TV in ji tako povečujejo domet. Namesto, da bi se odločili, da laži in sovraštva ne bodo širili, jim velika večina največjih slovenskih medijev pri tem DEJANSKO POMAGA.

Grožnje in blatenje

So bili pa na drugi strani aktivni “oni drugi” uporabniki. Taki, ki ponavadi zagovarjajo svobodo govora, drugačemislečnost in ostale krilatice liberalizma.

O meni so objavljali žaljive in napadalne članke, me zmerjali in grozili. Samo zato, ker sem odprl vprašanje o etični odgovornosti in potencialno problematičnih praksah podjetja v državni lasti.

Ljudje so vedno glasnejši

A se je na drugi strani znašla tudi skupina ljudi, ki je prepoznala problem in ki se je vključila v kampanjo. Ki vsak dan opozarja, prosi, sprašuje. Ki skrbi za to, da vprašanje ne potihne, da vedno več ljudi vidi, kako Telekom Slovenije, podjetje v večinski državni lasti s svojim vodstvom, s svojim nadzornim svetom, s svojimi upravljalci podpira oglaševanje in s tem posredno financira sovraštvo, razkol in nestrpnost.

A to na dolgi rok ne bo dovolj. Molk izvoljenih predstavnikov ljudstva, molk organov države je NESPREJEMLJIV. Povezave med strankarsko politiko, podjetji v državni lasti in sovražnimi mediji so NESPREJEMLJIVE. To je državna sramota!

Kaj lahko narediš ti?

Twitter: Na tem omrežju poteka akcija opozarjanja Telekom Slovenije na nesprejemljive prakse. Več na Državljan D profilu

Mail:

  • Pošlji sporočilo v državni zbor komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti in zahtevaj točko na seji te komisije. Razpravljati bi morali o kršenju etičnih standardov, moralnih vrednot, spodbujanju sovraštva.
  • Pošlji sporočilo medijem in od njih zahtevaj pisanje o tej temi. Da se na to temo oglasi samo en medij, je nesprejemljivo.

V živo:

  • Udeleži se javnega dogodka in izrazi svoje mnenje. Pridi v družbi!
  • Zamenjaj operaterja! Ne pomagaj mu financirati sovraštva z oglaševanjem na spornih vsebinah. Ko se ti izteče vezava, pojdi drugam. Nobenega razloga nimaš za podpiranje tako nizkotnega delovanja!

 

 

Je financiranje produkcije laži skladno s poslovanjem?

Družba Telekom Slovenija oglašuje na portalu in v programu medijske hiše Nova24TV. Nova24TV s svojimi prispevki spodbuja nestrpnost, večkrat pa je že objavila poročila o dogodkih, ki so se kasneje izkazali za laž.

Primeri laži z oglasi Telekom Slovenija

Primer 1:

Dokaz: https://www.buzzfeednews.com/article/janelytvynenko/florida-school-shooting-hoaxes#.fcqllB4vpN (peta točka)

Primer 2:

Dokaz: HoaxSlayer

Primer 3:

Dokaz: Mladina

Skladnost poslovanja

Telekom Slovenije ima etični kodeks [pdf]. V njem najdemo tale odstavek:

Kadar se znajdemo v dilemi, se vprašajmo:

Ali bo moje vedenje in ravnanje imelo pozitiven vpliv na ugled Skupine Telekom Slovenije v javnosti?

Je moje ravnanje zakonito?

Je moje ravnanje v skladu z internimi akti?

Je moje ravnanje skladno tako z mojimi osebnimi vrednotami kot z vrednotami in načeli Skupine Telekom Slovenije?

Vprašajmo jih po skladnosti

Kako gre torej skupaj financiranje produkcije laži z oglasi in etične vrednote? Vprašajmo jih!

Spoštovani!

Družba Telekom Slovenije oglašuje na portalu in v programu medijske hiše Nova24TV. Na povezavi si lahko ogledate primere dokazanih laži tega portala, poleg katerih lahko zasledimo oglas za vaše storitve in produkte.

Prosim, če mi v skladu z vašim etičnim kodeksom odgovorite na naslednja vprašanja:

Kako ima financiranje produkcije laži pozitiven vpliv na ugled Skupine Telekom Slovenije v javnosti? Ljudje govorijo, da financirate produkcijo laži, da podpirate homofobijo in rasno nestrpnost.

Kako je financiranje produkcije laži v skladu z internimi akti?

Kako je financiranje produkcije laži skladno z vašimi osebnimi vrednotami in vrednotami in načeli Skupine Telekom Slovenije?

Zahvaljujem se vam za pojasnila.

S spoštovanjem,

Domen Savič

Vaša vprašanja pošljite mag. Danijelu Ramšaku, ki skrbi za skladnost poslovanja in integriteto. Njegov naslova sta skladnost@telekom.si in prijave@telekom.si

Več nas bo, prej bomo na cilju!

Telekom Slovenije, nehaj financirati sovraštvo

Spoštovani,

pišem vam z dobrimi nameni. Na spletnem mestu Nova24TV in v etru taiste televizijske postaje sem namreč že večkrat zasledil oglase za vaše storitve in produkte. Zanima me vaše mnenje.

Vaše oglase sem opazil zraven vsebin z naslovom “Najstnik sredi Londona postal žrtev zaporednih vbodov z nožem! Bori se za življenje!“, zraven vsebin z naslovom “Foto tedna: Nujen pogovor, čeprav sta na pogrebu” in zraven vsebin “[Video] Bernard Brščič v oddaji Dialog: “Prosim, prosim, pe*ri, pustite nas, naše otroke in pse na miru, ker vam nismo nič naredili.

Na pozive, kako gre oglaševanje na takih vsebinah skupaj z vašo družbeno odgovornostjo, ste odgovorili, da “Oglašujemo v večini najbolj spremljanih medijev, tako da dosežemo čim širšo ciljno skupino; pri tem ne posegamo v uredniške vsebine.

Spoštovani Telekom. Razložite mi, koga točno nagovarjate z oglasom zraven naslova [Video] Bernard Brščič v oddaji Dialog: “Prosim, prosim, pe*ri, pustite nas, naše otroke in pse na miru, ker vam nismo nič naredili. So to nestrpneži in šovinisti? So to ljudje, ki govorijo ena država, en narod, en vodja? So to ljudje, ki govorijo, da so homoseksualci slepo črevo človeškega razvoja?

Dragi Telekom, najbrž se boš strinjal z mano, da je to daleč od “doseganja čim širšega kroga ljudi.” Najbrž se boš strinjal tudi s tem, da šovinizem in degradiranje posameznih spolnih skupin znotraj naše družbe ni normalno. Mogoče se boš strinjal tudi s tem, da homoseksualnost ni “degenerirana spolna praksa”.

Če ste, potem lepo prosim umakni oglase iz portala Nova24TV. Prekini s financiranjem sovraštva, šovinizma, rasne in spolne nestrpnosti.

Hvala.

S spoštovanjem,

Domen


Naslovi:

  • Rudolf Skobe, direktor uprave (rudolf.skobe@telekom.si)
  • Tomaž Seljak, podpredsednik uprave (tomaz.seljak@telekom.si)
  • Ranko Jelača, član uprave (ranko.jelaca@telekom.si)
  • Dean Žigon, član uprave (dean.zigon@telekom.si)
  • Katarina Prešeren, odnosi z javnostmi (katarina.preseren@telekom.si)

oziroma rudolf.skobe@telekom.si; tomaz.seljak@telekom.si; ranko.jelaca@telekom.si; dean.zigon@telekom.si; katarina.preseren@telekom.si

Piši in pivej naprej!

Kaj točno so telekomi?

Te dni je prišel tisti čas v življenju skoraj vsakega posameznika, ki pomeni sprejetje odločitve – podaljšati pogodbo s trenutno izbranim ponudnikom mobilne telefonije ali poiskati nekaj novega? Ker imam do konca pogodbe še dva meseca, sem si vzel nekaj časa in naredil domačo nalogo. Rezultati? Šokantni!

Uporabniške navade

OK, prva stvar je analiza uporabniških navad.

V mesečnem povprečju zadnjega leta sem se pogovarjal eno uro in poslal dvajset kratkih sporočil.

Na mesec povprečno porabim en gigabajt prenosa podatkov, maksimalno kvoto v naročnino vključenih petih gigabajtov sem skuril na dopustu, ko sva se na področju brez brezžične povezave na isti račun šlepala dva in nalagala knjige v Kindle knjižnico. A ker se načeloma več ali manj gibljem po lokacijah z brezžično povezavo, je tudi količina zakupljenega prenosa podatkov že skorajda irelevantna.

Odkar nisem več na Twitterju, sem telefon začel uporabljati predvsem za branje novic v času, ko mi je dolgčas. Tako sta mi glavna zabava Facebook in Reddit, kjer večino časa prebijem ob branju novic, uvajati pa sem se začel v dobri stari RSS bralnik, kamor sem si namontiral več virov medijev, ki jih rad prebiram.

Poleg novic je tukaj še elektronska pošta in programi za klepet, drugega na telefonu skorajda nimam. Odvadil sem se mobilnih iger, video me ne zanima, za glasbo imam posebno napravo. V bistvu sem res dolgočasen uporabnik, ki “ničesar ne šteka”.

V prihodnosti bi rad scentraliziral še klepete, ki so sedaj raztreščeni med Facebook Chat, WhatsApp, Vibrom, Telegramom, Signalom, Slackom in Instagramom, a se zavedam, da bo to težko. Po drugi strani – razen Wunderlista, ki ga uporabljam za nakupovanje in občasnega beleženja v sistem Google Docs drugih zadev ne uporabljam. Telefon je zame v prvi vrsti komunikacijsko sredstvo.

Paketi na trgu

Druga stvar – ponudba paketov

Z zadnjo vezavo za dve leti sem po nasvetih kolegov vzel telefon HTC 10 za 575 evrov na obroke (I know). Telefon po dveh letih še vedno dobro opravlja svoje funkcije, ni prevelik, ni premajhen, baterija še vedno zdrži od jutra do večera.

A časi, ko si lahko brez vez in prevelikega truda dobil dober telefon samo s pomočjo telekoma, so nepreklicno minili. Kar pomeni, da so telekomi izgubili enega od najbolj pomembnih razlogov za vezavo.

Drugi problem s paketi so… no, paketi. Večino telekomov je začelo ponujati pakete z bizarnimi količinami prenosa podatkov, a spet – če dejansko narediš analizo uporabniških navad, lahko hitro ugotoviš, da je vse skupaj preplačano, hkrati pa neuporabno. Če kdo resno misli, da bo na mesec porabil 60 gigabajtov prenosa, ni normalen.

Tudi trenutno skorajda kartelno dogovorjena količina podatkov (30 GB) je pretirana, a se tukaj vsaj vidi, kakšne razlike obstajajo med operaterji. Če pogledamo stanje paketov s 30 GB zakupljenega prenosa podatkov in neomejenimi klici/sms na dan 18. 8. 2018, lahko vidimo naslednje:

Mobitel: 23 € na mesec
Simobil: 21 € na mesec
Telemach: Nima v ponudbi (najbliže je 25 GB za 13 €)
Izi mobil: Nima v ponudbi (najbližje je paket 6000 enot za 12 €)
Hofer Telekom: 10 € na mesec

Bizarno, ne? Kako je lahko za identično stvar razlika več kot 50%? In to za stvar, kjer blagovna znamka nima nobene veze, kjer ti ne bo nihče gledal pod prste in govoril “aja, hofer gigabajte maš, to je ful slabše kot telekomovi gigabajti!”

Da ne omenim dejstva, da je 30 gigabajtov za enega uporabnika čez glavo podatkov. Razen če mislite vsak dan več kot uro časa nameniti full HD posnetkom na Youtube oziroma poslušati več kot dvesto ur glasbe na Spotifyju. Bizarno, I know!

Pričakovana logika: All you can eat buffet

Seveda vsi ponudniki igrajo na karto iracionalnega uporabnika, ki bo skozi oglaševalske nagovore in projecirano podobo skušal sebe dojeti kot uporabnika, ki preprosto RABI ogromne količine podatkov, ki je SKOZI priklopljen na splet in ki mu je pametni telefon EDINA vstopna točka do spletnih vsebin.

Nič od tega ni res. Do podobnih ugotovitev prihajajo kolegi na Tehnozvezdju, ki s testi dokazujejo, da je vse skupaj nateg in preplačevanje nečesa, česar ne boš nikoli uporabil. Da ne govorim o nabijanju z neomejenim časom pogovorov in kratkih sporočil – kdo pa še to uporablja? Dajmo anketo: v komentarje tega prispevka napišite vaš čas pogovorov na mesec. Res me zanima.

Obvezna logika: Brez vezave, čimbolj poceni

Resno. Nategovanje s kvaliteto blagovne znamke operaterja se mora nehati. Preplačujemo nekaj, kar je na nivoju tekoče vode, medtem ko nas skušajo operaterji prepričati, da je “njihova” voda nekaj super ekstra. Ni.

Z odprtjem trga mobilnih naprav odpade tudi ta razlog za vezavo. Amazon in ostale domače in tuje spletne trgovine vam bodo odprle oči in ponudile še vse tisto, kar manjka na slovenskem trgu vezav. Malo je sicer treba biti pazljiv pri garancijah in poštnini, a vseeno – telefon ni razlog za vezavo.

Od sedaj naprej gledam samo še na to, koliko stane gigabajt prenosa in nič drugega. Vse ostalo so oglaševalske taktike za prepričevanje o tem, da kupujemo prestižno blago, kar je daleč od resnice.

Kaj pa ti misliš?

Calexico – Ljubljana, Kino Šiška (9.7.2018)

Še ena tistih skupin, za katero sem moral (pre)dolgo čakati za ogled v živo, a se je čakanje ob novem albumu The thread that keeps us več kot izplačalo. Band je s spremljevalno skupino naredil odličen žur, predstavil nove komade in preigral svojo diskrografijo, na kateri ni manjkalo mirnih balad in latinskih poskočnic.

Na Calexico sem naletel pred skoraj petnajstimi leti, zelo verjetno v filmu Collateral, kjer so Calexico odigrali še danes odlično odfukačino Guero Canelo. Podobno kot Gotan Project, ki prihajajo iz Španije, se ameriški Calexico (ime skupine je hkrati tudi ime ameriškega mesta na meji z Mehiko) napajajo iz zgodovine latinskih ritmov, ki jih kombinirajo z rock kitarami in bobni ter različnimi godali.

Ljubljanski koncert ni bil razprodan, a je bilo v Kino Šiška kar nekaj občinstva, ki so skupaj z bendom poskakovali in plesali do zaključnega bisa z že prej omenjeno Guero Canelo. Vmes so nam namenili nekaj novega materiala, med drugim tudi The Town & Miss Lorraine ter Voices in the Field in se nato posvetili še klasikam Flores y tamales, Sunken Waltz in druge.

Res fino.