Bret Easton Ellis z neuradnim nadaljevanjem zgodbe o ameriških psihopatih, ki dobro orisuje praznino naše družbe. Skupina odpadnikov, ki se išče v niču in vakuum brez zgodbe bo za marsikoga preveč naporna oziroma bo pomanjkanje neke močne rdeče niti bolj odbijalo kot privlačilo. Ampak veste kaj – včasih vakuum paše!
Po knjigi Dana Arielyja Predictably Irrational sem dobil apetit po knjigah o analizi odločanja oziroma o potopih v svet nevroznanosti. Pri tem sem se zavedal dveh skrajnosti, ki sem se jih hotel izogniti – in s knjigo avtorja Jonaha Leherja mi je to kar dobro uspelo.
Knjiga profesorja David D. Perlmutterja je kvaliteten pregled in zbornik vlog, ki jih lahko opravljajo blogerji v politični sferi. Zadeva je zelo uporabna, polna praktičnih primerov, podkrepljenih z analizo in predstavlja eno boljših knjig na to temo, ki sem jih sam prebral v zadnjih letih.
Po relativno dolgem času sem spet v roko vzel kos pop literature in ugotovil, da se Hornby ni polenil. Še vedno je na vrhu svojega razreda in še vedno ima zelo dober nos za zgodbe.
Druga v seriji knjig o spletni analitiki me je pustila z mlačnimi občutki. Če sem pri Kaushiku občudoval njegov skorajda filozofski pristop k spletni analitiki, sem od Cliftona pričakoval več praktičnih izkušenj in manj prepisovanja iz Google Webmaster Centrala. No, čisto zanič knjiga ni, vseeno pa si je ne bi […]
Vsako mesto ima svojo barabo in vsako mesto ima človeka, ki žrtvuje samega sebe za dobrobit drugih. V mestu Sin City 4 ni nič drugače.
Nick Davies s knjigo Flat Earth News lepo povzame notranje in zunanje težave britanskih medijev in na primerih iz britanske medijske prakse pokaže, kako imajo tudi teoretiki zarot prav. Le da razlogi za zaroto niso načrtni, temveč imajo več opraviti z neznanjem, zagledanostjo in zavedenostjo novinarjev…
Bret Easton Ellis nadaljuje sago, ki jo je začel s Pravili slačenja in nadaljeval z Ameriškim psihom. Glamorama se sicer bere kot hollywoodski SEO, vseeno pa Ellisu uspe vanjo vplesti kritiko modernega sveta, dokaj soliden triler in humoristične izpade črne barve.
Potopi v svet Stephena Kinga so vedno nekaj posebnega. Odkar sem kot prvo od njegovih knjig prebral zgodbo Mistery, se mi je zavlekel pod kožo in me dosedaj še nikoli ni razočaral. Z zbirko krajših zgodb Just after sunset ni nič drugače. Še vedno je mojster svojega žanra in še […]
Predictably irrational je ena tistih knjig, ki na prvi pogled izgleda kot knjiga samopomoči, ki bi jo v knjižnici našli poleg serije Somrak, vseeno pa se na koncu izkaže, da zadeva zelo dobro pojasnjuje nekatere podzavestne vzgibe, ki delajo ta svet nepredvidljiv in slab.