Slabi oglasi grejo po Sloveniji! Tokrat gremo v slovensko prestolnico, Maribor! Na zadnji ediciji #wwwhMB pred počitnicami predavanje o projektu #slabioglasi in kontekstualnem oglaševanju. Oglaševanja na omrežju Facebook se lahko loti vsak, ki ima kreditno kartico. Oglasnih sporočil je posledično več, kako pa je s kakovostjo besedil? Ali obstajajo dobri in slabi oglasi, ali besedilo

Ustvarjanje za splet

28.05.2012  •  Napovednik0

Z vedno večjim številom spletnih orodij za ustvarjanje vsebin se zazdi, da tehnologija določa okvire vsebine in pogojuje vsebino komunikacije. Da smo se ujeli v tehnokratski vidik produkcije intelektualne lastnine, kjer ni važna vsebina, temveč oblika. Kjer oblika ni edinstvena, temveč vnaprej pogojena. In kjer uporabnike spreminjamo v opice, ki hočejo banano. Kako se je

Evropska komisija je v začetku letošnjega leta predlagala temeljito reformo predpisov EU na področju varstva podatkov za krepitev pravic spletne zasebnosti in evropskega digitalnega gospodarstva. Tehnološki napredek in globalizacija sta temeljito spremenila način zbiranja naših podatkov, dostopa do njih in njihove uporabe. Poleg tega je 27 držav članic EU predpise iz leta 1995 v nacionalno

Oglaševanja na omrežju Facebook se lahko loti vsak, ki ima kreditno kartico. Oglasnih sporočil je posledično več, kako pa je s kakovostjo besedil? Ali obstajajo dobri in slabi oglasi, ali besedilo oglasa vpliva na posameznikovo dojemanje oglaševanega izdelka in katere so najpogostejše napake novopečenih slovenskih oglaševalcev? Projekt Slabi oglasi prikazuje obseg slabih oglaševalskih praks na

Oglaševanja na omrežju Facebook se lahko loti vsak, ki ima kreditno kartico. Oglasnih sporočil je posledično več, kako pa je s kvaliteto besedil? Ali obstajajo dobri in slabi oglasi, ali besedilo oglasa vpliva na posameznikovo percepcijo oglaševanega izdelka in katere so najpogostejše napake novopečenih slovenskih oglaševalcev? Projekt Slabi oglasi prikazuje obseg slabih oglaševalskih praks na

Čeprav se zdi, kot da se je dogajanje okrog trgovinskega sporazuma ACTA umirilo, pa to ne drži. Poslanci evropskega parlamenta bodo o njem glasovali to poletje in čeprav vse kaže na to, da sporazum ne bo preživel glasovanja, to ni konec poti.

Zakaj je ACTA sporazum tako razburljiv, da se ljudje zaradi njega maskirajo in skačejo po ulicah? Zakaj je slovenski podpis sporazuma problematičen in kaj se s sporazumov dogaja sedaj? Kaj v njem piše, česa v njem ni in zakaj bo to poletje v Bruslju še bolj vroče kot ponavadi? O slovenski kampanji proti sprejetju sporazuma

Mednarodna multikonferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT – SIRikt 2012 je že šesta po vrsti in bo malo prej kot običajno, in sicer od 21. do 24. marca 2012 v Kranjski Gori. Multikonferenca je namenjena vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev, učiteljem, laborantom, ravnateljem, informatikom, računalnikarjem, visokošolskim učiteljem, knjižničarjem, učencem, dijakom, študentom in drugim uporabnikom IKT-ja. SIRikt

Na obeh straneh Atlantika se v približno istem obdobju sprejemata dva sporazuma, ki sta na spletu dvignila veliko prahu zaradi doumnevnih členov, ki omejujejo uporabo spletnih tehnologij. Skrivnostno sprejemanje določil sporazuma, odsotnost javne razprave, doumnevna drakonska določila o odklapljanju dostopa do spleta in kritike, da so zakon napisale svetovne korporacije in avtorske agencije, v Sloveniji

Lansko leto smo decembra dobili dve družbeno-spletni akciji, ki sta vsaka po svoje opozorili na povezave med klasičnimi mediji in t.i. družabnimi spletnimi mediji. Če so bile #trenirka mobilizacija politične javnosti na neprimerno komunikacijo ene od parlamentarnih strank, je bil #virant klasična definicija psevdodogodka, ki je iz šale prerasel v medijsko obravnavan fenomen. Na predavanju