Edge at WWE One Night Stand 2007.

Povezujem dve stvari – predstavitvene nagovore političnih veljakov katerekoli slovenske stranke in razburjanje sodelavke Nine, ko je videla spletno mesto za konferenco Edge, kjer moraš v prijavnici našteti svoje tri največje življenske dosežke.

Poanta povezave – kako osmislimo lastne dosežke oziroma kako skušamo prodati svojo neuspešnost. Na misel mi pride pregovor “Bolje zadnji v mestu kot prvi na vasi”, kjer vedno več (priznam, tudi sam) ljudi pakira svoje (ne)uspehe in jih skuša prodati za čim več denarja.

Pri politikih je to še toliko bolj očitno. Na tem mestu ne bom izpostavljal posameznikov, saj sem prepričan, da bralci vedo, o čem govorim. O nagovorih tipa “Imam odgovorne položaje na večih projektih, ki so vpeti v širšo sliko delovanja naše organzacije”, ki ne povedo nič o vsebini, veliko pa o drži.

Zdi se mi, da v podobnih primerih avtorji prepričujejo same sebe in upravičujejo lastni obstoj oziroma položaj. Kar je čisto prav in lepo, dokler posameznik svojih neuspehov ne skuša prodajati kot uspehov in dokler ni vsaka stvar uspeh (sam po sebi).

Reblog this post [with Zemanta]