Glede na to, da je jutri saj-veste-kaj-če-pa-ne-veste-pa-tudi-prav, sva se danes odpravila na morje. Najprej na prehranjevalno turnejo v Izolo, potem pa še v Koper. Izola, ki ponavadi zadovolji z obiskom jedilnice hotela Marina, je letos razočarala. Namesto prezasedene Marine, v kateri so počivale predvsem stare barke, sva odšla k sosedom, restavraciji Ribič.

Pri Ribiču nimajo pojma

Očitno so pri Ribiču novi v gostinstvu. Ne vem, kako bi si drugače razlagal naslednje fenomene:

– Naročim steklenico Coca-Cole, dobim pa Pepsi v kozarcu
– Naročim palačinke z nutello, natakar pokima, k mizi pa prinese palačinke z viki kremo
– Ribja plošča za dve osebi je prišla tako pozno, da je bila blitva in krompir mrzel, ribe pa že rahlo grenke

+ Boljša polovica je pohvalila juho, tudi solata je bila solidna
+ Ker sva na ploščo dolgo čakala, sva dobila manjši hladni narezek

Drugič bom upošteval nasvet natakarja v hotelu Marina in prišel nazaj, ko bo kak privez prost. K Ribiču bom pošiljal pa samo svoje največje sovražnike.

Galeb je ptič, ki serje

Po Ribiču sva odšla na sprehod in si, preden sva zapustila Izolo, privoščila še sladoled v slaščičarni Galeb. Po mojem laičnem mnenju je ta lokal namenjen lokalni mafiji, saj sva bila poleg treh zlato-verigašev in enega modernega klošarja edina gosta. Naročila sva banana split in čokoladno kupo, dobila pa gnilo banano in čokoladno kupo. No ja, lahko bi bilo še hujše, čeprav ne vem, zakaj banan ne obrežejo.

Še razlaga naslova…

Resnična pripoved: Družina pride v restavracijo z obupno postrežbo. Starša in otroka se posiljujejo z zanič hrano, ko pa je treba plačati, oče reče svojima dvema sinovoma: “Jaz bom plačal, vidva pa kelnarci vsak en`ga lupčka!” Otroka ga začudeno gledata, tudi natakarica pobulji, oče pa doda: “Ker nas tukaj ne bodo nikoli več videli!”.